SEDMA:
... Bolje en dan brez okupacije, kot golob na strehi ...
OSMA:
... Tresla se je gora, rodil se je imenik ...
DEVETA:
... Ljubo doma za naša iraška dva! ...
DESETA:
... Slovenija, od kod lepote tvoje ...
SEDMA:
Kubanski predsednik Raul Castro si je za svoj prvi uradni predsedniški obisk, tako kot že mnogo let nazaj njegov brat Fidel, izbral Venezuelo. Tam ga je z vojaškimi časti sprejel venezuelski predsednik Hugo Chavez, s katerim sta spregovorila predvsem o skupnih strategijah boja proti gospodarski krizi in nizkih cenah nafte.
Ker se mu je zazdelo, da vlada pač ni zmožna opravljati svojih dolžnosti, jo je somalijski predsednik Abdulah Jusuf Ahmed preprosto odstavil. Odstavljeni premier Nur Hasan Husein odločitvi sicer nasprotuje. Predsednik Jusuf Ahmed namerava v nekaj dneh imenovati novega premierja, istočasno pa o odstavitvi vlade nameravajo razpravljati tudi v zveznem parlamentu. Predsednik v skladu s prehodno zvezno ustavno listino sicer nima pristojnosti sam odstaviti premiera, ampak za to potrebuje tudi odobritev parlamenta.
Svet je razveselila novica, da so se ruske vojaške sile za en sam dan umaknile iz gruzijske vasi Perevi, ki se nahaja v bližini gruzijske separatistične regije Južne Osetije. Z zasedbo Perevija je po trditvah Tbilisija Rusija kršila dogovor o prekinitvi ognja.
Na demonstracijah, ki jih je v Moskvi organiziral kritik Kremlja in nekdanji šahovski prvak Gari Kasparov, je ruska policija priprla več kot 10 protestnikov, do ostalih pa naj bi bila izredno nasilna. Kritiki vlade ruskega premiera Vladimirja Putina so kljub prepovedi oblasti v središču prestolnice mirno protestirali proti politiki Kremlja v času finančne krize in proti nedavnim spremembam ustave.
Ruski kritiki Kremlja, vključno s Kasparovom, so v soboto sicer ustanovili novo opozicijsko gibanje Solidarnost, ki nosi ime po poljskem sindikalnem gibanju iz 80. let minulega stoletja. Z njim želijo kljubovati vladi premiera Putina, ki po njihovih besedah spodkopava demokracijo v državi.
OSMA:
Srbska policija je sprožila novo akcijo v povezavi s haaškim obtožencem Ratkom Mladićem, vendar se je ta po treh urah zaključila vrez aretacije človeka, ki ga sumijo sodelovanja v mreži Mladićevih pomagačev. Srbski policisti so sicer preiskali hišo bosanskega Srba Ljubinka Zlatića, ki jim je povedal, da svojega prijatelja Mladića že več let ni videl ter odnesli njegov telefonski imenik in druge dokumente.
O novih napadih mladih protestnikov poročamo iz Grčije. Tam je skupina zakritih mladostnikov z molotovkami napadla pet bank, supermarket, poslopje zasebne telefonske družbe in lokalni urad vladajoče konservativne stranke. Do novih spopadov med policijo in protestniki pa ni prišlo. Mirni protesti sicer potekajo še v Atenah in Solunu.
Eden izmed občinskih odborov v Šanghaju pa se je spustil v boj proti neobičajni navadi, ki jo je moč srečati na ulicah te kitajske finančne prestolnice. Številni prebivalci se namreč tudi zunaj doma sprehajajo v pižami. Nošenje pižam na ulici, kar naj bi bila posebna atrakcija Šanghaja in znak blaginje pa je za omenjeni občinski odbor izredno necivilizirano početje. Od navade, ki sega več desetletij nazaj, jih na žalost doslej ni uspelo odvrniti še nikomur.
Kneževina Monako je zaradi finančne krize zaustavila načrte o širitvi ozemlja v Sredozemsko morje. Knez Albert je kneževino, ki meri 1,95 kvadratnega kilometra, nameraval z nasipom rta povečati za površino 15 hektarov oz. za eno trinajstino in na novem polotoku zgraditi hotel in muzej ter stanovanja in poslovne prostore.
DEVETA:
Na obisk v države Bližnjega oziroma Srednjega, vsekakor pa »nevarnega« vzhoda je nepričakovano odšlo kar nekaj politikov držav, ki vsaj v svojih očeh veljajo za rešitelje tega ozemlja. Britanski premier Gordon Brown se je v Afganistanu tako sešel z britanskimi vojaki in imel pogovore z afganistanskim predsednikom Hamidom Karzajem, ob čemer je poudaril pomembnost tega, da si vse mednarodne sile in ne samo ZDA in Velika Britanija razdelijo breme pošiljanja vojakov. Pozval je tudi Afganistan in Pakistan k sodelovanju, da bosta zagotovila stabilnost na meji v hribovitih območjih, kjer imajo svoje zatočišče skrajneži.
Naslednji dan je Brown odpotoval v New Delhi na klepet ob zajtrku z indijskim premierjev Manmohanom Singhom, s katerim sta govorila o varnostnem položaju v regiji po terorističnih napadih v Bombaju, v katerih je bilo ubitih 172 ljudi. Nato ga je pot vodila še v Islamabad, kjer se je srečal s pakistanskim kolegom Asifom Alijem Zerdarijem in mu obljubil (tudi finančno) pomoč v boju proti terorizmu. Kot je dejal, bo London Pakistanu za boj proti skrajnežem namenil devet milijonov ameriških dolarjev.
Prav tako nepričakovano in hkrati z namenom, da se poslovi od ameriških vojakov in iraškega političnega vodstva pa je Irak obiskal predsednik Združenih držav v zadnjih zdihljajih, George Bush. Ta je v Iraku pozdravil tudi nov sporazum o statusu sil, ki bo ameriškim vojakom omogočil, da kljub izteku mandata Združenih narodov 31. decembra v Iraku ostanejo še dodatna tri leta, vendar pa je njegov naslednik Barack Obama že napovedal, da namerava ameriško vojaško misijo v Iraku končati že v 16 mesecih po prevzemu mandata. Na nepričakovani obisk v Irak je en dan pred Bushem odšel tudi Ameriški obrambni sekretar Robert Gates.
Povemo še, da je na novinaski konferenci v Iraku, kjer je Bush še enkrat poudaril težavnost, a nujnost še vedno potekajoče vojne v Iraku prišlo do incidenta. Eden izmed iraških novinarjev je v Busha namreč zalučal čevlje, ki pa svojega cilja niso zadeli. Bush se ni ustrašil, ampak se je celo pošalil, da je šlo za velike čevlje. Zatem je nadaljeval z novinarsko konferenco, kot da se ni nič zgodilo, metalca čevljev pa so s prizorišča odstranili varnostniki.
V stilu dosedanjih novic pridodajamo še eno zadovoljivo iz domačih logov. V parlamentarnih odborih za zunanjo politiko in obrambo bodo danes obravnavali pobudo vlade, da Slovenija zaključi slovensko sodelovanje v misiji zveze Nato v Iraku, kjer sodelujeta dva slovenska vojaka.
DESETI:
Na domači grudi, se marsikaj vrti okoli hrvaškega pristopanja k Evropski uniji. Premier Borut Pahor je povedal, da je slovenska stran storila vse, kar je potrebno, da v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU zaščiti slovenske nacionalne interese in pokazala dobro voljo, da Hrvaška nadaljuje pogajanja z EU. Obenem je tudi izpostavil pomembnost tega, da do rešitve vprašanj - kar pomeni do takih, ki bodo v celoti sprejemljive tudi za slovensko stran - pride brez referenduma o ratifikaciji pristopnega sporazuma Hrvaške z EU v Sloveniji. Če pa se bodo odnosi zaostrovali, tisti, ki vidijo rešitev v referendumu, ne bodo imeli ovir, da po tem tudi posežejo.
Rešitev v referendumu najbrž vidi predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša, ki je na srečanju Evropske ljudske stranke v Bruslju opozoril, da Slovenije ne gre jemati prelahko v zvezi s pristopnimi pogajanji Hrvaške z Evropsko Unijo, saj lahko v skladu s slovenskim pravnim redom 30 poslancev, državni svet ali 40.000 podpisnikov kadarkoli zahteva referendum o vsakem zakonu, tudi o zakonu o ratifikaciji pristopne pogodbe Hrvaške k EU. To je na srečanju povedal, ker želi, da se tako Hrvaška kot Evropska unija zavedata, da »ta možnost obstaja in da ne bodo na koncu vsi presenečeni«.
Seveda so se na slovensko blokado hrvaških pristopnih pogajanj z Evropsko Unijo odzvali tudi v Zagrebu. Po mnenju hrvaškega zunanjega ministra Gordana Jandrokovića Slovenija očitno izkorišča dvostransko vprašanje za ustvarjanje političnega pritiska na Hrvaško, kar po njegovem ni v evropskem duhu in je tudi sicer nesprejemljivo, saj Zagreb ne more izločiti lastnih dokumentov, ter na ta način poslabšati svojih pogajalskih izhodišč v prihodnjem iskanju rešitve vprašanja meje. Hrvaški predsednik Stipe Mesić je sicer izjavil, da ne verjame, da bi Sloveniji na karšenkoli način koristilo blokiranje hrvaške poti v Evropsko unijo.
Besede Iva Vajgla, predsednika odbora Državnega Zbora za zunanjo politiko v Beogradu, in sicer, da bo država »izbrisanim« začela izdajati odločbe in izplačevati odškodnine, pa je tako pretresla poslance Slovenske demokratske stranke, Slovenske Ljudske stranke in Slovenske nacionalne stranke, da so v Državnem zboru vložili zahtevo sklic nujne seje odbora Državnega Zbora za zunanjo politiko. Poslanca SDS Branka Grimsa moti predvsem to, da je Vajgl napovedal izdajanje odločb in izplačilo odškodnin prav na kraju, kjer je bil sprejet sklep za napad na samostojno Slovenijo in s tem očitno pokazal koliko mu pomenijo vrednote osamosvojitve.
Da pred človekovimi pravicami pride spomin na osamosvojitev je ob BritOFFih ugotavljala Poli.
Komentarji
komentiraj >>