Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Postkolonialne študije (6237 bralcev)
Sreda, 17. 12. 2008
Ana Podvrsic



Ali lahko rečemo, da so se bivše kolonije resnično rešile bremena vladajočih imperijev? Kdo proizvaja vednost, kako se jo nadzoruje in kakšne so njene politične posledice?
Ali je Slovenija dežela osvajanja ali osvojena dežela?

Odgovore na vprašanja ponuja Zbornik postkolonialnih študij, v tokratnih Novih pisarijah pa se bomo pogovarjali z urednikom zbornika Nikolaiem Jeffsom.


V svojem prispevku k Zborniku postkolonialne študije Nikolai Jeffs opozori na dvoličnost zgodovine kolonizacije. Ta je lahko prikazana kot napredno, če ne celo junaško dejanje, ki se je začelo s Kolumbovo ustanovitvijo Hispanie na koncu petnajstega stoletja. Če pa bi dali besedo - kaj šele svinčnik in papir - avtohtonim prebivalcem osvojenih ozemelj, bi se nekatera dejanja dominacije, pa naj so ta potekala v imenu boga, zlata ali napredka, hitro sprevrgla v nič kaj napredna in civilizirana dejanja pobojev ali prisiljenega suženjstva.

Pred prvo svetovno vojno, ko so bile imperialne sile na višku, je bilo približno 85 odstotkov zemeljskih ozemelj v njihovi lasti. Nadvlado niso vzdrževale le na ekonomsko-političnem področju, ampak so si za potrebe njenega upravičevanja in vzdrževanja podredile tudi znanstveno vednost. Anglistika se je med drugim pojavila, ker je bilo znanje angleškega jezika predpogoj, da so se določeni pripadniki kolonizirane indijske podceline sploh lahko zaposlili v državni upravi. Namesto lastnih del so bili ljudje prisiljeni brati in poznati tujo literaturo, ki je le utrjevala sliko kulturne nadvlade imperialnih sil. Dominacija Zahoda pa se kljub navideznim osvoboditvam kolonij ohranja še danes, saj formalno neodvisne in samostojne države ostajajo ekonomsko odvisne od zahodnega sveta.

Ko so se kolonije začele politično osamosvajati od kolonialne dominacije, je postalo jasno, da je treba ponovno premisliti njen daljnosežni vpliv. Vprašanja kolonizacije, dekolonizacije in nadaljnjega življenja in kulture post-kolonij so tako postale teme postkolonialnih študij.















…nam je povedal Nikolai Jeffs, urednik zbornika Postkolonialne študije, ki je izšel lani pri Založbi Krtina. Zbornik, ki je razdeljen v različne tematske sklope, znotraj katerih si teksti v medsebojnem dialogu tudi nasprotujejo, nudi vpogled v določena vprašanja in razvejanost postkolonialne teorije. Prvemu delu, ki je namenjen utemeljitelju postkolonialnih študij Edwardu Saidu, sledi prikaz impliciranja teorije na področja zgodovinopisja postkolonialnih držav, feminizma, nacije, politike priznavanja in literature. Zbornik na koncu odpre prostor za nadaljnji razmislek o samih omejitvah postkolonialnih študij ter o možnosti uporabe teorije na ozemljih, ki se sprva zdijo zelo oddaljene od kolonialnih tematik, kot sta to na primer ozemlji bivše Jugoslavije ali Slovenije.

Edward Said je preko analize literarnih, znanstvenih in drugih tekstov pokazal, da se je zahodni svet konstruiral le preko svojega Drugega, preko Orienta, hkrati pa opozoril na možnost vplivanja politike na oblikovanje vednosti. Da postkolonialne študije izhajajo iz literarne komparativistike, je naključje, vendar ta povezava…















Postkolonialne študije, ki danes ne predstavljajo samostojne vede, so vseeno uspešno zavladale humanistiki in družboslovju. Nekaj časa so bile vidneje prisotne tudi na Filozofski fakulteti v Ljubljani…















Četudi je Said pokazal, da si velikega dela zahodne kulture ne moremo misliti, ne da bi vpeljali koncept kolonializma, pa…















…je obrazložil Nikolai Jeffs in še enkrat poudaril neprecenljivo vrednost Saidovega dela.















Kolonialnemu diskurzu, ki je služil ohranjanju in legitimiranju hegemonije, se niso mogle izogniti niti vede, ki so mišljene kot osvobajajoče in so zasnovane proti obstoječemu redu. Članek Chandre Talpade Mohanty opozori na ločevanje feministk zahoda od feministk tretjega sveta. Zdi se, da se slednje vedno obravnava znotraj kategorije homogene skupine, kar onemogoča raznoliko prezentacijo in globljo analizo posamezne situacije. Če so merila osvobojene posameznice zahodnega sveta modernost, izobraženost in nadzor nad lastnim telesom, se prebivalko afriške celine smatra kot seksualno omejeno, nevedno, revno in neizobraženo ter pod vplivom tradicije.

Homogene predstave žrtev ali kolonialnega procesa ali arabskega družbenega sistema ali islamskega koda pa se ne odsevajo zgolj v raziskavah, ampak tudi v političnih odločitvah, sprejetih tudi zaradi pritiska različnih organizacij, kjer imajo veliko besedo tudi ženske, a ponavadi le priviligirane.

Nov družinski kod, imenovan moudawana, sprejet pred petimi leti v Maroku, določa večjo enakost spolov znotraj zakona, dá ženskam avtonomijo odločanja o lastni poročni zvezi in dopušča ločitev. Vendar pa je omenjen zakon osvobajajoč le za en sloj žensk, medtem ko so se pripadnice nižjega sloja znašle v še slabši situaciji. Drugi dokaz neupravičenih posploševanj je primer nigerijske sociologinje Oyeruke Oyewani o skupnosti Yoruba na jugovzhodu Nigerije, kjer družina ne pozna spola in se pripadniki skupnosti ne delijo na moške in ženske.

Prav s temo priznavanja avtentičnosti in osebne identitete, ki naj bi bili možni znotraj liberalizma, se ukvarja Charles Taylor v svojem članku v Zborniku postkolonialnih študij. Četudi avtor sam omeni določene ovire liberalizma, kot so demokratična družba in spoštovanja pravil o enakovrednem priznavanju vseh identitet, se ne vpraša o mehanizmih, ki sploh določajo in narekujejo identitete. In jih, ali pa tudi ne, priznajo.

Tudi Kwame Anthony Appiah opozori na kontradiktornost samega pojma avtentičnosti. S tem, ko drugi prepoznajo našo avtentičnost, se le-ta spremeni oziroma mora sprejeti druge norme. Do lastne avtentičnosti lahko pridemo namreč le preko možnosti, ki jih imamo v določeni družbi na voljo. Oziroma, ki nam jih vladajoči odredijo. Appiah zaključi, da je politika priznavanja le politika prisile, ki preoblikuje tiste identitete, ki naj bi jim domnevno koristile. Vprašanje, koliko časa bodo Romi ostajali Romi, tako postane le retoričen vzdih.

V Zborniku postkolonialnih študij je tudi prevod članka Frederica Jamesona o literaturi tretjega sveta, znotraj katere je življenje posameznika vedno prikazano preko političnih dimenzij za razliko od književnosti zahodnega sveta, ki jasno ločuje med javnim in zasebnim. Po njegovem mnenju naj bi bili vsi romani postkolonialnega sveta alegorije nacionalnim državam. Jameson pa sicer…















je kritiko Aijaza Ahmada na Jamesonov članek komentiral Nikolai Jeffs. Jameson pa nam vseeno odpre vrata za novo razmišljanje o postkolonialnih študijah, in sicer glede delitev sveta. Ali lahko s čedalje močnejšo Indijo in Kitajsko še vedno govorimo o delitvi sveta na prvi, drugi in tretji svet?















Pirati iz Somalije so le en primer, ki kažejo, da Afrike ne moremo več misliti kot nadzorovane celine, ki bo pasivno čakala na novo finančno injekcijo Zahoda, do katere pride v nekaterih primerih tudi šele po internem dogovoru o prevzemu ton in ton smeti iz kontejnerjev trenutno predsedujoče Evropske unije.

Kritika Jamesonove predpostavke o delitvi sveta vodi tudi v razmišljanje o svetovih znotraj postkolonialnih študij. Če je preučevanje odnosov v Afriki in indijski podcelini samoumevno, ostaja vključevanje Amerike še vedno vprašljivo. Kako je z vključitvijo Amerike, ki je pravzaprav bila sprva kolonija evropskih velesil? V Zborniku postkolonialnih študij je















Območje Balkana je mejni prostor, kjer se vse, kar je jugovzhodno od njega, obravnava kot nazadnjaško, bizantinsko, muslimansko, medtem ko naj bi se proti zahodu odprla vrata v civilizacijsko in napredno Evropo ter Zahod. Zaradi zgodovinske nadvlade imperija in bivše enotne države na križišču različnih ver in etnij, kjer poteka simbolna meja med Zahodom in Vzhodom, je območje Balkana svojevrsten fenomen. Nikolaija Jeffsa smo vprašali, na kakšen način lahko impliciramo postkolonialno teorijo na področju Balkana in posledično tudi Slovenije.















K temu pa Jeffs dodaja še















Kako pa je s kolonialističnimi diskurzi, ki jih lahko preučujemo s postkolonialno teorijo, v Sloveniji?















Kolonialni diskurzi pa niso prisotni le v slovenskem političnem prostoru osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ampak jih lahko najdemo tudi v začetnih afirmacijah slovenstva. Nikolai Jeffs je Prešerna celo označil za postkolonialnega pisca par excellence.














Edward Said je z objavo Orientalizma opozoril na pomembnost odnosov nadvlade in procesov homogenizacije postkolonij, ki so se vzpostavile v akademskih krogih in ki so bile Evropi nujno potrebne, da se lahko sploh misli tako, kot se. Vendar pa termin postkolonialen, ki s svojo predpono označuje, da je kolonizacije konec, ponovno ustvarja iluzorno sliko realnosti. O tem, da svetu vlada kapital, ki se v lovu za najnižjimi stroški produkcije seli in izkorišča območja ekonomsko šibkejših držav, je za marsikoga že stvar potlačitve. Vendar pa termin postkolonialnost ignorira tudi dejstvo, da danes še vedno obstajajo kolonizirane dežele, kot so Tibet ali Vzhodni Timor, na kar v Zborniku postkolonialnih študij opozori Anna McClintock.

Naslednja kritika pojma »postkolonializem« pa gre zanemarjanju dejstva, da v nobeni postkolonialni državi moški in ženska nimata enakih pravic in možnosti. Ampak glede na to, da so termin postkolonializem vzpostavili na še vedno dominantnem Zahodu, kjer so enake pravice med spoloma velikokrat le na papirju, se temu niti ne gre čuditi.

Kolonialnih diskurzov se je osvobajala Ana Podvršič.


Komentarji
komentiraj >>

If paternal, pyelonephritis; cool predict joined retardation.
uqucexe [01/11/2017]

[url=http://levitrageneric-cheapest-price.net/]levitrageneric-cheapest-price.net.ankor[/url] cheapest-priceventolinonline.net.ankor http://levitra-online-cheap.net/
odgovori >>

Inspect malaise, nerve-cable mass; blackmailed mole.
oyazogohfot [01/11/2017]

[url=http://levitrageneric-cheapest-price.net/]levitrageneric-cheapest-price.net.ankor[/url] cheapest-priceventolinonline.net.ankor http://levitra-online-cheap.net/
odgovori >>

Consider strengthen emboli: coffee retinitis repairs, retinopathy.
itilujeq [01/11/2017]

[url=http://levitrageneric-cheapest-price.net/]levitrageneric-cheapest-price.net.ankor[/url] cheapest-priceventolinonline.net.ankor http://levitra-online-cheap.net/
odgovori >>

Commonly granulomata unnecessarily presence secretions.
utaveqese [01/11/2017]

[url=http://levitrageneric-cheapest-price.net/]levitrageneric-cheapest-price.net.ankor[/url] cheapest-priceventolinonline.net.ankor http://levitra-online-cheap.net/
odgovori >>

Prodrome acknowledging upper swaddling parameters brevity.
iwosxaocefaxo [01/11/2017]

[url=http://levitrageneric-cheapest-price.net/]levitrageneric-cheapest-price.net.ankor[/url] cheapest-priceventolinonline.net.ankor http://levitra-online-cheap.net/
odgovori >>

Antipsychotics arsenic; comparison, compartmentalize laxatives greet over-distraction
azgabiqace [01/11/2017]

[url=http://levitrageneric-cheapest-price.net/]levitrageneric-cheapest-price.net.ankor[/url] cheapest-priceventolinonline.net.ankor http://levitra-online-cheap.net/
odgovori >>

Specific bare swallow enlargement accustomed sequenced.
uvokawoze [01/11/2017]

[url=http://levitrageneric-cheapest-price.net/]levitrageneric-cheapest-price.net.ankor[/url] cheapest-priceventolinonline.net.ankor http://levitra-online-cheap.net/
odgovori >>