Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Prispevki h kritiki managerske paradigme: nov zbornik Mirovnega inštituta (4029 bralcev)
Petek, 19. 12. 2008
Barbara D



Pretekli teden smo dočakali izid 14. knjige v zbirki Politike, ki jo izdaja Mirovni inštitut. Zbornik tekstov, naslovljen Prispevki h kritiki managerske paradigme: P.F. Drucker in njegov managerski ideologem, je rezultat daljšega skupinskega raziskovanja mladih, večinoma podiplomskih študentov in raziskovalcev, ki se gibljejo v filozofskih, socioloških in celo managerskoteoretskih vodah.
Pretekli teden smo dočakali izid 14. knjige v zbirki Politike, ki jo izdaja Mirovni inštitut. Zbornik tekstov, naslovljen Prispevki h kritiki managerske paradigme: P.F. Drucker in njegov managerski ideologem, je rezultat daljšega skupinskega raziskovanja mladih, večinoma podiplomskih študentov in raziskovalcev, ki se gibljejo v filozofskih, socioloških in celo managerskoteoretskih vodah.

Gre za zbirko raznovrstnih analiz managerskega diskurza, ki jih po besedah urednika Tončija Kuzmaniča druži želja po razkrivanju temeljev današnje govorice gospostva. Managerski žargon namreč prežema vse pore družbenega življenja, to je našega delovanja in njegove refleksije. V krasnem novem svetu managmenta je družba namreč dobesedno upravljana kot podjetje, delo pa ima funkcijo osvobajanja.

O tem, kako naj bi bili produktivni in učinkoviti, se realizirali skozi delo in bili pripravljeni na vseživljenjsko učenje, nam čivka že vsak vrabec. Družbena realnost in njene zakonitosti, ki jih npr. v akademskem svetu poosebi fraza: 'publish or perish', pa se nam kažejo kot neizogibna dejstva, znotraj katerih nimamo nikakršne svobode. Najsi bomo delavec v kulturi, nevladnem sektorju ali pa v industrijskem obratu, povsod bomo postavljeni pred izbiro med sodelovanjem v gonji po uspešnosti in eksistencialnim neobstojem. Da je izbira, ki nam je zastavljena, lažna, okrnjena in predvsem v službi nadzora, je nekako rdeča nit vseh omenjenih analiz.

Še več. Ker menedžerski diskurz in njegove prakse posegajo tudi na raven naših občutij in zaznav, omenjena izbira ne odpira 'le' dimenzije preživetja, temveč tudi človečnosti kot take. Če ne jemljemo svojega dela in prostočasnih aktivnosti kot načinov samorealizacije in osebne rasti, smo avtomatično manj vredni, če že ne nečloveški.

Idejni oče managementa, Dunajčan Peter Ferdinand Drucker, je v svojih delih zagovarjal upravljanje celotne družbe na način upravljanja ogromnega podjetja. Po emigraciji v ZDA je izhajajoč iz Forda in Taylorja, zasadil semena nove managerske paradigme, ogromno publiciral in nasploh obveljal za plemenitega borca za dobro delavcev in človeštva.

Splošno nepoznavanje njegovega imena in dela, kljub vsesplošni uporabi njegovih kvazi konceptov, bi lahko v nekoliko cinični maniri označili za odraz odličnega managerja. Naloga slednjega je po Drukerju namreč predstavitev misije organizacije svojim privržencem tako, da se ti v njej prepoznajo, jo ponotranjijo in managerja kot vodjo opustijo. Sprejetje resnice, ki jo manager pridiga, je tako bolj bistveno od pridigarja samega. In Druckerju je to vsekakor uspelo.

Njegova vizija je vizija razširitve managementa onkraj podjetij na vojsko, bolnišnice, šole, nevladne organizacije in celo sfero upravljanja države. S tem naj bi se vzpostavila nova družba – družba znanja, svobode in enakosti. V zborniku naletimo na nekaj zanimivih odgovorov na skrivnost omenjenega Druckerjevega uspeha in vizionarstva njegovih napovedi. Analize njegove tekste uvrščajo med ideološke in neznanstvene, religiozno obarvane in v skrajni konsekvenci fašistoidne.

Večkrat je npr. izpostavljeno, da managersko enotenje interesov posameznikov z interesi organizacije sicer pripomore k učinkovitosti in dvigu motivacije, vendar pa hkrati ni daleč od fašističnih ali pa religioznih strategij. Drucker, ki je svoj celoten projekt zastavil kot preseganje fašizma, se skozi analize izkaže za naivneža, ki ne razume niti zgodovinsko-družbenih sprememb, oblastnih mehanizmov niti individualne subjektivacije. S tem pa se odpira klasično vprašanje banalnega zla. Tega je Hannah Arendt opredelila kot birokratsko zlo, povzročeno ob zvestem služenju nadrejenim instancam oziroma njihovim deklariranim ciljem.

Vendar pa je arendtovska perspektiva le eden od mnogih pristopov, ki se jih avtorji poslužujejo. Ti izhajajo iz raznovrstnih sodobnih filozofskih in socioloških teorij, in to je vsekakor prednost. Raznolikost perspektiv prinaša namreč nasprotujoče si zaključke, kar sproža vrsto nadaljnjih vprašanj. Morebiten bralec in bralka tako ne bosta našla dokončnih nasvetov in rešitev iz zagatne družbene situacije. Podajanje dokončnih odgovorov in resnic je vendarle v domeni fanatičnega guruja Druckerja in ne avtorjev, ki so skušali predvsem misliti današnji zgodovinski trenutek.

Odpiranje vprašanj, ki se na prvi pogled sicer lahko zdijo popolnoma nesmiselna, je edini teoretski in tudi praktični korak k možnim spremembam. Zato izdaja zbornika, ki teoretsko obdeluje konkretni dominantni družbeni diskurz, ni sama sebi namen. Teži k čisto praktičnim učinkom, to je k dvomu v resničnost vseprisotnih zagotovil o odrešujoči poti managementa.

Nekatere poante o ponotranjenem nadzoru, redukciji znanja in univerze na golo praktičnost, omalovaževanju nedelavnosti in podobno vam bodo poznane, če ste vsaj malo povohali sodobne družbene teorije. Vendar gre pričujoč zbornik jemati predvsem kot dober primer konkretne analize in intervencije v konfuzno meglo vsakdanjih samoumevnosti.

Dodajmo še, da ista skupina v kratkem pripravlja drugi del analize, ki se bo ubadala z managementom na makroravni. Torej na ravni pomena upravljanja z državo in državami v mednarodnem in transnacionalnem okolju. Upajmo le, da jim bodo državne sile nekoliko bolj naklonjene in bo drugi del ugledal luč prej kot v dveh letih. Toliko časa je namreč nanjo čakal danes recenzirani zbornik.

V analize managerskih prijemov se je zapletala Barbara.


Komentarji
komentiraj >>