Slovenija je prejšnji konec tedna uresničila grožnjo o blokadi hrvaških pristopnih pogajanj z Evropsko unijo. Na pristopni konferenci je - kljub drugačnim željam naše južne sosede in vsaj deklarativno izraženim željam preostalih držav članic in Evropske komisije - izrazila zadržke do sedmih poglavij in s tem preprečila njihovo odprtje. Že tako precej optimistično zastavljeni datum o sklepu pogajanj, ki je bil postavljen za konec prihodnjega leta, se bo verjetno tudi zaradi blokade Slovenije premaknil ...
Slovenija je prejšnji konec tedna uresničila grožnjo o blokadi hrvaških pristopnih pogajanj z Evropsko unijo. Na pristopni konferenci je - kljub drugačnim željam naše južne sosede in vsaj deklarativno izraženim željam preostalih držav članic in Evropske komisije - izrazila zadržke do sedmih poglavij in s tem preprečila njihovo odprtje. Že tako precej optimistično zastavljeni datum o sklepu pogajanj, ki je bil postavljen za konec prihodnjega leta, se bo verjetno tudi zaradi blokade Slovenije premaknil nekam v megleno prihodnost.
Razlog za tako oster pristop Slovenije naj bi bili dokumenti Hrvaške, ki jih je predložila v okviru pogajanj in naj bi prejudicirali nerešeno mejno vprašanje. Slovenija je zato najprej zahtevala, da se Hrvaška z ustrezno izjavo obveže, da to gradivo ne prejudicira kolobocije okoli meje, kasneje pa je svojo zahtevo še zaostrila. Hrvaška teh dokumentov naj ne bi smela uporabiti niti v morebitni arbitraži, pogoj pa je onstran Kolpe doživel dosledno zavračanje. Oni pač že ne bodo mešetarili s svojim ozemljem, je v svojem populističnem slogu izjavil njihov šefe vlade.
Populizem pa je plesnoba, na katero ni odporna niti naša politična vrhuška, čeprav so bila pričakovanja marsikaterega volivca, ki se je ne dolgo tega odpravil na volišča, verjetno precej drugačna. Ko je v tem prekletem delu Evrope v igri kos zemlje in hektoliter morske vode, vrag vzame šalo. Politiki postanejo zaripli v obraz, gromoglasno bruhajo besede o nacionalnem interesu in so kar se da podobni razgretim mladcem na tretjerazredni gasilski veselici. Takšni enotnosti na slovenski politični areni zlepa nismo bili priča, izjema je bila mogoče odločitev o vstopanju v evropske integracije, pa še takrat se je našel osamljen skeptičen glas.
Glasu proti takšnemu načinu reševanja dvostranskih vprašanj, kot se ga je poslužila Slovenija, tokrat ni. Malce privatno, blogovsko, pa sta svoje nasprotovanje izrazila edino poslanec Zaresa Franco Juri in Janša, ki je sicer podprl odločitev vlade, hkrati pa nekaj pleteničil o smiselnosti takšne geste. Skratka, gospodje so si enotni, da je pogojevanje hrvaškega vstopa v EU z dvostranskimi vprašanji pravilno. Tudi za ceno naraščanja neracionalnega sovraštva med dvema narodoma. Preletite nekaj umotvorov idiotov z obeh strani meje na medmrežju, pa vam bo jasno. Ma, krasno je videti vse, predsednika države, ki razen nekakšnega transcendentalnega leporečja o globokem premisleku ni zmožen uvideti posledic, zunanjega ministra, ki je očitno z odliko opravil vajeništvo iz »ruplovanja«, pa prvega med ministri, ki s svojo izmuzljivo govorico kani celo preseči predsednika države, kako so složni. Preostalih kekcev, ki so sicer najbolj glasni, niti ne bomo omenjali.
Pahor je med drugim omenjal potrebo po novem začetku v odnosih s Hrvaško. Pa saj ni resen. Nov začetek je bil pred osemnajstimi leti, mimogrede, danes je obletnica plebiscita, ko smo se odločili, da nam z drugimi živeti ni.
Vse od takrat pa nas nategujejo z reprizami teh začetkov med vsakokratnimi vladami na obeh straneh. Da teh hepeningov zaradi notranjepolitičnih potreb in zaradi krasnega neujemanja parlamentarnih volitev, ko se izmenično z rodno grudo polne retorike homogenizira rajo v predvolilne namene, še dolgo ne bo konec, ste lahko prepričani.
Način odpravljanja težav je tisti, ki moti v tej nikoli končani zgodbi. S kratkovidnimi koraki se menda dosega majhne zmage, diplomatska vojna pa se bo končala z obojestranskim porazom političnih elit. Le kako nam bodo enkrat v prihodnosti pojasnili slabši izkupiček v dokončni razmejitvi, če bo do nje sploh prišlo, ko pa nam papagajsko zatrjujejo, da nam gre vse, kar zahtevamo? Ostal pa bo beden okus v ustih, da smo bili dobro nategnjeni in da so vse, kar jim je uspelo, sfiženi odnosi med dvema država.
Kako groteskno zna biti, nam je pokazala »popoidna« televizija, ki je novico o blokadi nadgradila s prispevkom o varnostni situaciji v Sloveniji zaradi najnovejšega spora. Tako nekako, kot če obstaja zdaj kakšna nevarnost s strani Hrvaške. Ne moreš verjeti.
Čudil se je Tadej.
Komentarji
komentiraj >>