Vsem konec-decembrskim praznovanjem so nam domači oblastniki pred osemnajstimi leti na 26. december »napopali« še državni praznik v spomin »samostojnosti in neodvisnosti«. Na dan, ko ruralna Slovenija blagoslavlja konje, večina pa se baše z božičnimi ostanki, so bili leta 1990 uradno razglašeni rezultati plebiscita z vprašanjem »ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država,˝ ki je potekal tri dni pred tem.
Vsem konec-decembrskim praznovanjem so nam domači oblastniki pred osemnajstimi leti na 26. december »napopali« še državni praznik v spomin »samostojnosti in neodvisnosti«. Na dan, ko ruralna Slovenija blagoslavlja konje, večina pa se baše z božičnimi ostanki, so bili leta 1990 uradno razglašeni rezultati plebiscita z vprašanjem »ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država,½ ki je potekal tri dni pred tem.
Plebiscitnem vprašanju je čredno prikimalo 88,5 odstotka vseh volivcev oziroma 95 odstotkov tistih, ki so odšli na volišča. Kako je stvar potekala naprej, vemo. Republiška skupščina je v šestih mesecih sprejela ustavne in preostale potrebne ukrepe za osamosvojitev, 25. junija 1991 pa je taisti organ uzakonil »Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije« ter »Deklaracijo o neodvisnosti« ter formaliziral samostojnost.
S profesorjem sodobne slovenske zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti, Božom Repetom smo na začetku spregovorili o politični klimi v Sloveniji v času plebiscita, domnevnih nasprotnikih samostojnosti in »osamosvojitvenih zaslugah«:
In osemnajst let pozneje? Ali Slovenija, kot kao »svetilnik 21. stoletja«, odseva pričakovanja in voljno njenih prebivalcev iz začetka devetdesetih?
Repetov strokovni kolega, direktor Muzeja novejše zgodovine, Jože Dežman, je opozoril na drugačne, herojske in spomeniške, po-osamosvojitvene težave Slovenije:
Z Jožetom Dežmanom pa smo se dotaknili tudi vzrokov za razpad Jugoslavije:
In kako z distance osemnajstih let na samostojnost Slovenije gleda politični analitik Matej Makarovič:
Iz prazničnega neodvisnega sonca v senco aktualnosti. Oziroma vlado v njej, kot delu politične realnosti tako želene samostojne Slovenije. Z Matejem Makarovičem smo spregovorili o aktualnem opozicijskem strokovnem svetu, ob tem pa še o senčno-sončnemu zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu in Zboru za republiko.
Novinar Mladine Max Modic pa na aktualne senčene aktivnosti opozicije gleda z zdravo mero humorja:
Predstavnik Zavoda za kulturo pornografije 69, Modic, gleda na osemnajstletni razvoj »očetnjave« tudi s stališča odnosa do pornografije:
Kultivator pa zaključujemo s primorskim aktivistom Markom Brecljem in njegovim prazničnim sporočilom ob 18. obletnici plebiscita:
Brecljevo izjavo lahko preberete tudi na internetni strani dodogovor.org.
Tokratni Kultivator so s skupnimi močmi pripravili Urh, Erik, Janez in Nejc.
Komentarji
komentiraj >>