Torek, 30. 12. 2008
kal
V nostalgičnih intermezzih Založniških zgodb se Epstein večkrat radostno spominja svojih začetkov iz romantičnih časov, ko je bilo založništvo še neokrnjeno s strani potrošniške kulture. Žal so to le utrinki, ki jih je v veliki meri zameglila avtorjeva ekonomska, pragmatična angažiranost pri vprašanju modernega založništva.
Založniki pogosto zaradi dreves dejstev ne vidijo gozda resnice. Predvsem tiste, ki nam jo nesebično podajajo knjige.
Kakšne so torej predstave povprečnega knjižnega molja o založništvu? Je to stroka, katere osrednji namen je promocija človeške kreativnosti, izražene skozi umetnost pisane besede? Morda institucija, ki je izmuzljivost ustnega izročila in krhkost glinenih tablic nadomestila z urejenim sistemom podajanja besedil slehernemu knjigožeru? Če pa to še ni bil, mu je v današnjem svetu umetnega ustvarjanja potreb zlahka podtaknila kakšno trivialno skropucalo, v stilu revolucionarnih kuharskih nasvetov, telepatskih sposobnosti hišnega ščurka oziroma življenjskih modrosti spolno zlorabljenega tetraplegika.
Jason Epstein, dolgoletni ameriški založnik in urednik, ni ne laik ne tetraplegik. Vsaj kar se tiče posla in celotne industrije knjižnega založništva. Z založniško dejavnostjo se je Epstein prvič srečal pri dvajsetih letih, pri dvaindvajsetih pa si je z založbo Anchor Books, ki deluje v sklopu založbe Doubleday, zamislil kakovostno različico broširanih, žepnih knjig. V šestdesetih letih je soustanovil revijo The New York Review of Books, v osemdesetih je z zbirko The Library of America na izviren način pristopil k izdajanju ameriških klasikov. Sledil je bralni katalog (Reader's Catalog), iz katerega so bralci po telefonu naročili katerokoli knjigo s seznama 40.000-ih naslovov. Po besedah Epsteina je šlo pri slednjem katalogu za idejni osnutek spletnega knjigotrštva.
Zdi se, da je osrednji motiv Epsteinovih Založniških zgodb povezan z vizijo o prihodnosti založništva. Tu gre predvsem za aktualnost digitalizacije besedil, ki se je sicer po polževo lotevajo tudi v ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici, in novo nastalih možnosti trženja na podlagi inovacij svetovnega spleta.
Kot je spremembe naznanil že Gutenbergov pra-tiskalnik in povzročil radikalno prenovo knjižne industrije, ki do omenjenega izuma v bistvu sploh še ni obstajala, se zgodba v objemu modernosti in tehnološko-deterministične naravnanosti zahodnih družb zopet ponavlja. Nove tehnologije bodo tako zahtevale tudi ustrezno infrastrukturo. Anotiran univerzalni katalog digitaliziranih besedil, ki jih bo moč naložiti s svetovnega spleta, je bistven sestavni del knjigotrštva prihodnosti. Kaj bo to pomenilo za obstoj maloprodajnih knjigarn, ki nas pogosto prevzamejo s svojo domačno prisrčnostjo, vsaj tistih manjših, v katerih je čutiti predanost in ljubezen do knjig? Kolikor se jih bo obdržalo, bodo verjetno uspevale iz podobnih razlogov, kot uspevajo kinematografi kljub televiziji, DVD-jem in piratstvu internetne ponudbe.
Podobno velja za tako imenovane ´knjigomate´, ki vam bodo po naročilu zanesljivo in poceni natisnili posamezen izvod knjige. Za skromno doplačilo boste morda prejeli še posvetilo in repliko avtorjevega podpisa. Za analno srbečico pa bo poskrbel ´praskomat´ na naslednjem vogalu...
Kakorkoli že, svet ni črno-bel. Kot niso samo črne omenjene založniške inovacije, še posebej iz vidika dostopnosti ponujene literature. Če smo seveda malce starokopitni in konzervativni bralci, bomo morda ob razširjeni digitalizaciji besedil nekoč pogrešali vonj porumenelih strani in odmrle spermije na papirju že večkrat prežvečenih misli pristašev kulture branja. Pripovedovanje zgodb, predajanje modrosti in zgodovine v besedi, kretnji in pesmi je namreč prirojena človeška funkcija, ki je cvetela že davno preden je obstajalo moderno založništvo in bo cvetela še dolgo, ko le-tega ne bo več.
V nostalgičnih intermezzih Založniških zgodb se Epstein večkrat radostno spominja svojih začetkov iz romantičnih časov, ko je bilo založništvo še neokrnjeno s strani potrošniške kulture. Žal so to le utrinki, ki jih je v veliki meri zameglila avtorjeva ekonomska, pragmatična angažiranost pri vprašanju modernega založništva. Zaradi tržnih trendov in vsesplošne krize založniške stroke Epstein v svoji vpetosti v založniške posle večkrat pozablja na pomen samih knjig za slehrnega bralca. V času nenasitnega iskanja koristi in dobička se pač nekoč ´misionarski´ namen širjenja besede izgublja v tendencah množične prodaje in donosnosti. Založniki pogosto zaradi dreves dejstev ne vidijo gozda resnice. Predvsem tiste, ki nam jo nesebično podajajo knjige.
Z nalaganjem vas je založil Kal
Komentarji
komentiraj >>