Marclay se v svojem delu osredotoča na povezavo med zvokom, sliko in performansom. Letos obeležuje trideseto obletnico uporabe gramofona kot inštrumenta, vendar ne kot didžejevskega sredstva pač pa za provokativno, dadaistično pogojeno dekonstrukcijo obstoječih skladb (in gramofonskih plošč). Svojo glasbo ustvarja s kolažiranjem, toda za razliko od uveljavljene prakse, ki veleva 'krajo' najbolj všečnih vzorcev, Marclay pleni (naključne) zvoke, ki jih običajno ne želimo slišati. (več..)
Komentarji
komentiraj >>