...Ofenziva Izraela in pozivi mednarodne skupnosti se nadaljujejo...
...Evropska unija se pogovarja o plinu...
...Sojenja in obsodbe v Senegalu, na Kitajskem in v Španiji...
...Italijanski inštitut razstavlja dela Veronesija...
Obstajata samo dve resni in življenjsko pomembni vprašanji. Biti ali ne biti ter kaj je bilo prej - kura ali jajce? No, odgovor na slednje postaja vedno bolj jasen, čeprav le počasi in po fragmentih. Ne znamo vam torej sicer še zagotovo povedati, kaj je bilo prej, kura ali jajce, vendar kdor z malim ni zadovoljen, je najbrž politik, kler ali pa uspešen kapitalist in ga kot takega sploh nimamo težnje navdušiti.
Vprašanje o kurah in jajcih, ki so ga rešili znanstveniki, pa je vezan na dogajanje v prostoru, kjer se je sploh vse skupaj začelo, na dogajanje v širnem kozmosu. Astronomi so namreč dokončno dognali, kaj je bilo prej – črna luknja ali galaksija. Za vse galaksije, vključno z našo mlečno cesto, namreč verjamemo, da imajo v svojih jedrih ogromno črno luknjo. Nejasno pa je bilo, ali so bile najprej črne luknje, ki so pripomogle k stvaritvi galaksij tako, da so materijo vlekle k sebi, ali pa so se pojavile kasneje, v že obstoječih galaksijah.
V danem trenutku pa vse več dokazov kaže na to, da so bile najprej črne luknje. Pa naj še kdo reče, da stvaritvene zgodbe iz Svetega pisma nimajo prav. Vse je nastalo iz nič, galaksije in sonca je Bog ustvaril pač šele četrti dan.
Berete OFF program Radia Študent, ki pa se je včeraj gibal med drugačnimi zvezdicami, na zabavi Treh predsednikov! Tako da ušesa kar našpičit v pričakovanju novih posnetkov!
Zaradi »nedostojnega vedenja in nenaravnih dejanj« je bilo v Senegalu 9 homoseksualnih moških obsojenih na osem let zapora, kar je najhujša obsodba take vrste v tej državi, kjer je homoseksualnost obravnavana kot hudo kriminalno dejanje. Sodnik je obtoženim poleg maksimalne kazni petih let za istospolna dejanja dodal še dodatna tri, ker je razsodil, da so le-ti člani kriminalne organizacije. Večina moških je sicer članov zveze, ki se bori proti širitvi virusa HIV in aidsa.
Za šest let se je v zaporu znašel tudi veteran kitajskega boja za demokracijo Wang Rongqing, ki so mu sodili, ker je leta 1990 pomagal ustanoviti politično skupino z imenom Kitajska demokratska stranka. Vladajoča komunistična stranka sicer v državi dovoljuje nekatere druge stranke, vendar morajo biti te potrjene s strani v vlade in služijo bolj temi, da vladi svetujejo, kot da bi dejansko nastopale proti njej.
Z gospodarsko krizo in recesijo se ukvarja tudi mehiška vlada, ki je razkrila 25 ukrepov, ki jih namerava uvesti, da bi zaščitila svojo ekonomijo. Mehiški predsednik Felipe Calderon je ob tem povedal, da se bo država morala soočiti s tem obdobjem velikih finančnih težav in vedno večje nezaposlenosti. Najbolj prizadetim podjetjem je obljubil finančno pomoč v vrednosti 150 milijonov dolarjev, zamrzniti namerava cene nafte in povečati bonitete za nezaposlene. Nekaj služb namerava sicer zagotoviti tudi tako, da bodo v državi pospešeno popravljali ceste in restavrirali pomembna zgodovinska prizorišča.
Na 13. dan ofenzive Izraela na območju Gaze je na sever države padlo več raket iz Libanona, pri čemer sta lažje poškodbe dobila dva človeka. Izraelske sile pa so v odgovor na libanonsko ozemlje izstrelile več granat. Libanonska policija je sporočila, da incident še preiskujejo, velja pa mnenje, da so rakete izstrelile oborožene palestinske skupine, ki jih podpira tudi Hezbolah. Odgovornosti za napad sicer zaenkrat ni potrdil noben predstavnik Hezbolaha, je pa Hamas zanikal kakršno koli vpletenost.
Izrael medtem nadaljuje ofenzivo v Gazi. Izraelska letala so napadla najmanj 40 ciljev na območju, pri čemer naj bi se osredotočali na predore na meji med Gazo in Egiptom, po katerih naj bi Palestinci tihotapili orožje. Izraelske sile naj bi bombardirale hiše dveh visokih članov gibanja Hamas v Rafi, napadle pa naj bi tudi neko mošejo, ki naj bi jo Hamas uporabljal za skladišče orožja. Po drugi strani je na Izrael padla zgolj ena raketa.
Kratkotrajno premirje, ki bi omogočilo dostop humanitarne pomoči do prebivalcev, povabilo Izraelcem in Palestincem, naj se v Egiptu srečajo glede zaščite meje z Gazo, in odprtje mejnih prehodov pa so točke mirovnega načrta za območje Gaze, za katere si najbolj prizadeva Egipt, ki bi pri morebitnih pogovorih tudi prevzel vlogo posrednika. Zunanji minister te države Ahmed Abul Hejt je dejal, da se zelo trudijo, da bi do premirja prišlo v največ treh dneh, izraelski predsednik Šimon Perez pa je dejal, da so dosedanji predlogi še preveč splošni in da je treba nekatere podrobnosti še dodelati. Sta pa v Kairo medtem že prispela posebna odposlanca, ki naj bi sodelovala pri pogovorih o egiptovski pobudi.
Po uvodnem srečanju Evropske komisije in češkega predsedstva EU v Pragi neformalno sestankujejo ministri Evropske unije, pristojni za zunanje in evropske zadeve. Osrednji točki pogovorov naj bi bili predvsem aktualni krizi s plinom in v Gazi, možno pa je pričakovati, da se bodo dotaknili tudi vprašanja zastoja Hrvaške v pogajanjih z EU. Nekaj napovedi v zvezi s plinsko krizo je še pred sestankom podal češki minister za evropske zadeve Alexandr Vondra, ki je dejal, da obstaja razumno upanje, da se bo po sestankih o plinski krizi v Moskvi in Bruslju situacija vrnila v normalno stanje. Malce bolj skeptična je bila britanska ministrica za evropske zadeve Caroline Flint, ki pa je poudarila, da so razmere po njenem zelo skrb vzbujajoče ter da bi Rusija in Ukrajina morali čim prej razrešiti spor.
Zaradi stikov s političnim krilom baskovske separatistične organizacije Eta so v Bilbau začeli soditi premierju Baskije Juanu Joseju Ibarretxeju in sedmim drugim obtožencem, med katerimi so tudi vodji baskovskih socialistov Patxi Lopez in Rodolfo Ares ter vodja Batasune Arnaldo Otegi. Ibarretxe, Lopez in Ares so obtoženi, da so se leta 2006, ko se je vlada premierja Joseja Luisa Rodrigueza Zapatera pogajala z Eto, večkrat srečali z voditelji Batasune, političnega krila omenjene organizacije. Vsi trije politiki so priznali, da so imeli stike z Batasuno, vendar, kot so zatrdili, v okviru prizadevanj za pospešitev pogajanj. Baskovskim politikom v primeru obsodbe grozita zapor in prepoved političnega delovanja, vendar po pričakovanjih ne bodo obsojeni, saj se je tožilstvo zavzelo za umik obtožnice. Sojenje se je kljub temu začelo, saj baskovski vrhovni sodnik Roberto Saiz ni upošteval priporočila tožilstva.
Gazpromu, krizi, notranjim trenjem in še čemu navkljub predsednik vlade Borut Pahor ne pozablja na spore iz preteklosti. Parlamentarnim strankam je poslal predlog novele zakona o žrtvah vojnega nasilja. Želi si zaključka tega vprašanja, soglasje v Državnem zboru pa bi po njegovem bil »Tak dogodek brez presedana, (ki) bi imel stvarne in simbolne učinke."
Medtem pa predsednik države Danilo Türk ne vidi razlogov za spravno srečanje treh predsednikov – Hrvaške, Italije in Slovenije. Zamisel je znova obudil hrvaški Stipe Mesić. Za Türka je bilo dovolj doseženega z včlanitvijo Slovenije in Italije v Evropsko unijo. S Hrvaško pa naj ne bi imeli sporov iz preteklosti. Dodal je še zgodovinski poduk o fašizmu.
Okoli študentskih bonov in podražitve prihajajo razne pobude s političnega spektra. Poslanka SDS Alenka Jeraja predlaga sklic izredne seje odbora za delo kot nujno reakcijo na podražitev bonov. Mladi forum, Pahorjeve mladenke in mladeniči, predlagajo, naj ŠOU v Ljubljani k vsakemu prodanemu bonu podari evro.
Tokratni OFF Program sta pripravila Poli in Matej J.
Komentarji
komentiraj >>