Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
JOHN BUTCHER: Resonant Spaces (Confront, 2008) (ponovitev 18. 1. '09 ob 00.30) (2992 bralcev)
Nedelja, 11. 1. 2009
goran



Goran Kompoš kritično pronicuje v resonančne prostore, v splet akustičnih prvin in iskrivega igranja saksofona v srčiki eksperimenta z novo solistično ploščo britanskega pihalca Johna Butcherja ... (v celoti!)

 

Zadnji solistični album britanskega pihalca Johna Butcherja je svoj doseg poiskal tudi zunaj ožjega impro miljeja. Vzrok lahko najbrž iščemo v dejstvu, da je plošček ‘Resonant Spaces’ pristal na visokem četrtem mestu lestvice najboljših albumov minulega leta v priznanem mesečniku The Wire. Še več zaslug pa ima kakopak glasba sama, ki v nekem smislu odstopa od impro konvencij, dasiravno v kontekstu improviziranih muzik - sploh struje, v katero sodi Butcher - o nekih splošnih okvirjih seveda ne moremo govoriti. Toda plošček ‘Resonant Spaces’ kljub eksperimentalni naravi Butcherjev siceršnji skorajda znanstven pristop v širjenje saksofonskega besednjaka odpre v mnogo bolj poetični širini. Zvočnost svojega sopranovskega in tenorskega saksofona Butcher tokrat izvrstno vpne v karakteristike šestih akustično zanimivih prostorov in s tem do neke mere poseže tudi v estetiko okoljskih posnetkov. Na nek način naravne danosti teh lokacij pravzaprav postanejo Butcherjev partner v dialogu.

V kontekstu monofoničnega inštrumenta je to sicer »olajševalna« okoliščina, vendar je ta potencial pač treba znati izkoristiti, in če ga kdo zna, je to gotovo Butcher, med drugim doktor teoretične fizike. Sam sicer pravi, da ne išče nekih povezav med fiziko in glasbo, da pa njegova radovednost znanstvenika najbrž pronica tudi v njegovo zvočno eksperimentiranje. Pri plošči ‘Resonant Spaces’ se ta zvedavost denimo kaže predvsem v raziskovanju prostora.
Butcher velja za enega najbolj cenjenih saksofonistov iz druge generacije britanskih impro muzičarjev, zato ga je mogoče zaslediti v številnih formacijah. Toda tisto najbolj intrigantno zvočno materijo vari prav v solističnih raziskovanjih, najzahtevnejši disciplini v kontekstu improvizirane glasbe. Besednjak saksofona je v preteklosti širil s praktično vsemi znanimi metodami; nasnemavanji, digitalno obdelavo, tako imenovano podaljšano tehniko oziroma multifoniko, pa seveda z domišljeno uporabo naravne akustike. Z novo ploščo se sedaj torej loteva še raziskovanja resonančnih prostorov.

Pobuda za projekt ‘Resonant Spaces’ je prišla s strani organizacije Arika, glavna ideja pa je bila izkušnja nekaterih najbolj zanimivih škotskih lokacij skozi zvok. Butcherja (in njegovega asistenta, japonskega zvočnega umetnika Akia Suzukija) so angažirali za manjšo turnejo po akustično zanimivih lokacijah, med katerimi so se znašli monolitski spomenik, rezervoar za gorivo iz druge svetovne vojne, obmorska jama, ledenica, zapuščen zbiralnik ter mavzolej. Za Butcherja, ki se je s karakteristikami odmeva, resonance in zvoka v prostoru ukvarjal že na nekaterih prejšnjih ploščah, se je naloga zato zdela kot naročena oziroma prikrojena prav njegovemu recentnemu interesu v razvijanju saksofonske govorice. Presežek zanimiv tudi poslušalcu z neposluhom za svobodnjaške prakse, Butcher ponudi s spontano interpretacijo karakterja posamične lokacije, oziroma z občutljivostjo do emotivne sugestije vzdušja posamičnega prostora. Vpogled v dogodek lepo zaokroži še ploščku priložena knjižica s fotografijami, spremnim tekstom in Butcherjevimi refleksijami.

‘Resonant Spaces’ je album za solistični saksofon, ki pa ni slišati kot solistični saksofon. Za Butcherjeve poznavalce to sicer ni nikakršno presenečenje, saj besednjak tega inštrumenta močno razširi z vsakim novim albumom. Bogata zvočnost implicira na digitalno modifikacijo, vendar pa je vseh devet skladb plod trenutne reakcije vzpostavljene le skozi akustično raziskovanje saksofona, ozvočen saksofon in uporabo povratnega signala. Pestro paleto zvokov soblikuje veter, ki fragilno zapiha na ustnik Butcherjevega saksofona, pa slap iz ledenice, ki buči v daljavi, pridušen hrup radovedne publike nevajene tovrstnih ekshibicij, predvsem pa specifika prostorov v kateri je Butcher kljub enaki tehniki igranja našel čisto nove zvoke. V dinamiki artikuliranih in z akustiko prostora stapljajočih se zvokov oblikuje bogat zvočni prostor poln kontrastov, ki se iz milozvočja hitro sprevrže v intenzivno nizanje prodornih zvokov in obratno. Z nekaj tipičnimi impro vložki oporo ponudi tudi bolj konvencionalnim ljubiteljem svobodnjaških muzik, vendar pa bo ‘Resonant Spaces’ najbrž predvsem po volji poslušalca pozornega do potenciala zvoka kot takega.

Butcher je ponovno povil izvrsten, inovativen album, ki zabriše meje med sodobnimi zvočnimi avantgardizmi in še enkrat več prevrednoti konvencionalno razumevanje rabe saksofona. Kljub njegovi nenadkriljivi tehniki in domiselnosti, pa je tisti glavni presežek plošče ‘Resonant Spaces’ vendarle bogata atmosfera, ki jo z dovoljenjem Butcherja soustvari okolje.

 



Komentarji
komentiraj >>