Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
The Allman Brothers Band (3952 bralcev)
Sreda, 14. 1. 2009
outlaw



Spet izbrani koncertni posnetki prerojene in pomlajene zasedbe The Allman Brothers Band, tokrat z lanskoletne poletne turneje.
allmanbrothersband.com
hittinthenote.com

1. CD hershey, disk ena, 6 (dylan) HIGHWAY 61 REVISITED allman brothers band 7.09
CD bill frisell, 8 (on) OUTLAWS bill frisell 4.19
Pozdrav v oddaji Izven zakona, ki jo pripravljam Milko Poštrak. Spet smo pri The Allman Brothers Bandu, kot tolikokrat v minulem letu. Naj vas to ne zavede. Ne ponavljamo se. Ali drugače, nismo ponovili niti ene pesmi. To sicer niti ne bi bilo tako pomembno, saj vemo, da The Allman Brothers Band, podobno kot nekoč tudi The Grateful Dead in nato The Dead, pa seveda še kdo v rock nad rollu in nanj vezanih izraznih oblikah, nikoli ne odigrajo določene pesmi enako. In to vseh štirideset let, od 1969. leta dalje. S kratkimi prekinitvami. In še: sedanja zasedba The Allman Brothers Banda je, kot sem tudi že par krat omenil, temeljito pomlajena in tudi zato kot prerojena. Ob jedru, ki ga od vsega začetka, vseh štirideset let, tvorijo gonilna sila Gregg Allman, ki piše pesmi, poje in igra klaviature, in bobnarja Butch Trucks in Jaimoe, so že kako desetletje ali več zraven še izreden basist Oteil Burbridge in tolkalec Marc Quinones, pa seveda kitarista Derek Trucks, nečak Butcha Trucksa, in Warren Haynes, ki vodi tudi zasedbo Govt Mule in sodeluje še v sorodni zasedbi, prej omenjenih nadaljevalcih izročila The Grateful Dead, torej The Dead. Mimogrede, Warren Haynes bo spomladi spet zelo zaposlen z The Dead, saj gredo na krajšo turnejo devetnajstih nastopov, prvo po letu 2004. Takrat so, kot se spomnite, saj smo o tem temeljito poročali v tej oddaji. V letih 2003 in 2004 izpeljali dve epohalni poletni turneji, obe zabeleženi na nosilcih zvoka. Verjetno je bilo tisto druženje za člane The Dead preveč, saj se nato kar nekaj let niso mogli videti. Sedaj so menda spet razpoloženi za druženje, mi pa vas bomo seveda obveščali, kako bo to zvenelo letos.
The Grateful Dead in nato The Dead imajo z The Allman Brothers Band ogromno skupnega že od vsega začetka, od šestdesetih let dalje. Sedaj ne bom ponavljal vseh navezav, ena novejših je recimo ta, da sedaj The Allman Brothers Band na nastopih vse pogosteje igrajo pesmi Boba Dylana, kar so svoj čas počeli tudi The Grateful Dead in The Dead. Za povrh ste v uvodni izvedbi Dylanove naslovne klasike albuma Highway 61 Revisited, ob članih zasedbe The Allman Brothers Band, slišali tudi Boba Weira, ki je pesem odpel. Posnetek je z nastopa The Allman Brothers Banda lani poleti, 25. avgusta, v Hersheyu v Pennsilvaniji, ko so se v nekaterih izvedbah skupini na odru pridružili posamezni člani Weirove zasedbe Ratdog, ki je bila predskupina na več koncertih.
The Allman Brothers Band so lani odigrali toliko Dylanovih pesmi, da bi lahko naredili eno oddajo le iz tistih izvedb. Pa ne bomo, tudi zato ne, ker smo lani nekatere od teh pesmi, sicer v drugih izvedbah, namreč z nastopov leta 2007 in nazaj, že poslušali. Rekel pa sem, da pesmi ne bomo ponavljali. In ni nobene potrebe, saj so The Allman Brothers Band v zadnjem desetletju svoj repertoar, ki je bil prej vezan predvsem na pesmi Grega Allmana, Dickieja Bettsa in par klasik bluesa, razširili na obseg kakih šestdesetih pesmi, med njimi, ob Dylanovih, tudi par Vana Morrisona, Derek & Dominoes, vrsto blues klasik in podobnih. Zdajle bomo poslušali še eno Dylanovo pesem, prav tako s klasične plošče Highway 61 Revisited, pesem, ki so jo The Allman Brothers Band začeli na nastopih izvajati lani, It Takes A Lot To Laugh, It Takes A Train to Cry. Ker se izvedba lepo prelije v še eno klasiko, I Ain't Superstitious Willieja Dixona, ne bom posegal vmes.
2. CD morrison, disk ena, 5 (dylan) IT TAKES A LOT TO LAUGH… 6.05
3. isti CD, 6 (dixon) I AIN'T SUPERSTITIOUS allman brothers 12.28
Kot ste lahko slišale, spoštovane poslušalke in poslušalci, se je med izvedbo Dixonove klasike I Ain't Superstitious skupini The Allman Brothers Band na odru pridružila dobro nam znana Susan Tedeschi s kitaro, ki je bila že prejšnja leta pogosta gostja na njihovih koncertih. Sedaj ima seveda še razlog več, saj je poročena z Derekom Trucksom. No, takoj po I Ain't Superstitious so Susan Tedeschi in The Allman Brothers Band na nastopu v Morrisonu v Coloradu, 30. avgusta lani, nadaljevali s še eno Dylanovo pesmijo, Don't Think Twice, It's Alright, ki pa smo jo lani v neki drugi izvedbi že poslušali, zato jo bomo sedaj preskočili. Bomo pa nocoj poslušali še eno Dylanovo pesem, I Shall Be Released, kako so jo odigrali v Chicagu, 28. avgusta lani. Vendar malo kasneje. Pred tem bomo namreč poslušali, kako so na istem koncertu odigrali še eno blues klasiko It Hurts Me Too Elmora Jamesa. V tej izvedbi sta se zasedbi The Allman Brothers Band pridružila kitarist Mark Karan in basist Greg Rzab iz že omenjene Weirove skupine Ratdog
4. CD chicago, disk ena, 8 (james) IT HURTS ME TOO the allman brothers band 7.38
Takoj za tole klasiko Elmora Jamesa, It Hurts Me Too, so The Allman Brothers Band v Chicagu, 28. avgusta lani, odigrali še prej napovedano I Shall Be Released. V njeni izvedbi se jim je spet pridružil Bob Weir s kitaro, ki je del pesmi tudi odpel.
5. isti CD, 9 (dylan) I SHALL BE RELEASED the allman brothers band 7.21
Tole je bila prva letošnja oddaja Izven zakona, v kateri smo se začeli ogrevati za proslavljanje štiridesetletnice nastopanja skupine The Allman Brothers Band. Poslušali smo nekaj izbranih posnetkov z njihove lanskoletne poletne turneje, s poudarkom na Dylanovih pesmih in blues klasikah. Lanska turneja je bila vrhunec sedanje zasedbe The Allman Brothers Band, zato se bomo k njej še vrnili in to že čez štirinajst dni. Takrat se bomo osredotočili na jesenski del, torej na nastope v oktobru lani. Naslednji teden pa v oddaji Izven zakona lanskoletna odlična plošča All I Intended To Be Emmylou Harris, ob tem še nekaj pesmi Lucinde Williams.
Milko Poštrak se za nocoj od vas in od The Allman Brothers Banda poslavljam s še eno izvedbo z nastopa v Hersheyu 25. avgusta lani, No One To Run With Dickieja Bettsa. Lep pozdrav!
6. CD hershey, disk ena, 7 (betts) NO ONE TO RUN WITH the allman brothers band 10.58


Komentarji
komentiraj >>