»A to je kulturologija?« - dokumentarni film o kulturologiji.

Nedavno smo imeli priložnost prisostvovati projekciji dokumentarnega filma prav posebne vrste. Gre za prvi slovenski dokumentarni film o kulturologiji z naslovom A to je kulturologija? Film je bil premierno predvajan v četrtek, 8.1.2009 ob 20.00 v predavalnici 7 na Fakulteti za družbene vede. Avtorji dokumentarca so trije diplomirani in en ne-diplomiran kulturolog: Uroš Lebar, Toni Lebanec, Irena Silič in Rok Govednik. Ideja se jim je porodila spomladi 2007, vlogo idejnih očakov pa naj bi odigrala profesorja Mitja Velikonja in Peter Stankovič. Dokumentarec je nastajal v neodvisni produkciji, zato niti ni presenetljivo, da je ta kreativni proces trajal kar leto in pol.

Naslov filma je formuliran v obliki vprašanja, kar dosti pove o naravi dokumentarca. Dokumentarec sestavljajo predvsem intervjuji z vsemi pomembnimi tvorci kulturologije pri nas. Med njimi je tudi religiolog dr. Aleš Črnič, ki o filmu pravi:

Porodi se zagonetno vprašanje: zakaj posneti film o vprašanju, na katerega ni odgovora. Rok Govednik, eden izmed avtorjev, skromno odgovarja:

Torej veliko vprašanj in malo odgovorov. Čeprav se na tem področju počutimo kot riba v vodi, nas še vedno čevelj žuli: Kaj je kulturologija, tristo kosmatih kulturologinj.

Študenti se torej širijo. Toda vprašali se boste kaj bodo študenti počeli z vso to širino. Ob pohajkovanju po študentskih širjavah smo ne tako široko študentko kulturologije povprašali, kako bi se ona razširila:

Široko in globoko boste morda porekli. Kaj si bo pa po ogledu tega filma mislil ubogi bruc, nepokvarjen, nedolžen in sploh ne tako širok? Rok Govednik pojasnjuje:

V divjem svetu kulture smo torej prepuščeni samo sebi. Vprašali smo veteranko kulturoloških bojev, diplomirano kulturologinjo Ireno Silič, soavtorico filma, kako je borbo preživela in kaj se je naučila:

Tako torej bodoči kulturologi, vse je odvisno od vas. Iluzija, da je pričujoči film nekakšen priročnik o temu kako študirati kulturologijo in kaj početi po študiju je dokončno razblinjena. Povsem nerealno bi sicer bilo to pričakovati od 52 minutnega dokumentarca, ki se ubada s pojasnjevanjem vede, ki je mešanica antropologije, kulturnih študij, religiologije, sociologije in filozofije.

Sam film je zelo kvaliteten izdelek z zdravo mero strokovnosti, kritičnosti in humorja. Prijeten za gledanje s higienično distanco do predmeta preučevanja.
Projekcija filma se je tistega četrtka začela s pregovornim petnajst-minutnim študentskim zamikom. Predavalnica je bila prijetno napolnjena, občinstvo pa kulturološko sproščeno. Po kratkem nagovoru avtorjev se je pričela projekcija filma, ki je bila tehnično korektno izpeljana z izjemo zvoka, ki včasih ni omogočal polnega razumevanja govorcev. Irena Silič o dogodku pravi:

In mi je bilo, zelo. Kot nekdanji študent FDV-ja sem bil prijetno presenečen nad domačnostjo vzdušja. Barbara Polajnar, predsednica društva kulturologov na to temo reče:

Kulturologi vse od ustanovitve svojega oddelka odstopajo od povprečnega družboslovnega kalupa, lahko bi rekli da so rasa zase. Elitizem, prisrčna drugačnost ali preprosto vesoljska invazija, končna sodba je vaša. Dejstvo je, da je to daleč najmanjša katedra na FDV, zato smo povprašali o prihodnosti le te na faksu:

Torej pohitite dokler še obstaja. Svet definitivno potrebuje mehanike, poljedelce, zobozdravnike in popravljalce televizije. Po ogledu dokumentarca pa sem prepričan, da se bo našlo mesto tudi za kakega kulturologa, če ne drugje pa na izjemno kult(ur)nem Radiu Študent. Kajti kulturologi ne skrivajo dejstva, da v bistvu ne morejo definirati predmeta svojega preučevanja. O tem celo posnamejo zelo dober dokumentarec. Kar je kot vetrič svežine v postani kleti družboslovja. Za konec pa še odgovor na vprašanje za milijon konvertibilnih mark: Kulturologija je....na počitnicah. Ob 16h pa vas vabimo še k poslušanju globlje recenzije filma, ki vam jo pripravlja IgorB.

Kulturiral se je Slaviša M, okultiral ga je JureG.