Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Organizacija Anne Frank (5798 bralcev)
Četrtek, 15. 1. 2009
dare p



Muzej ob kanalu Prinsengracht pod svojo streho razstavlja bivše skrivališče, vendar se tokrat bolj posvečamo mednarodnim projektom organizacije Anne Frank.

Dnevnik Anne Frank je bila najprej zgodba o deklici, ki je z nadpovprečno senzibilnostjo opisala življenje v skrivališču med drugo svetovno vojno, ko je pregon Judov v okupirani Evropi prisilil njeno družino v beg iz Frankfurta v Amsterdam. Ko so leta 1960 skrivališče nad skladiščem tovarne, ki je bila v lastnistvu njenga očeta Otta Franka uradno odprli kot muzej, je muzej postal tudi ena glavnih znamenitosti Amsterdama.

Usoda družine Frank je zaslugi dnevnika postala znana po vsem svetu in Anina pričevanja ter izpovedi prevedene v številne jezike; dnevnik pa je doživel tudi filmske in gledališke uprizoritve. Še do danes ni znano kdo je nacistom izdal skrivališče dveh judovskih družin, ki so zaradi tega tragično končale taboriščih. Otto Frank, edini preživeli član družine, je po vojni ustanovil organizacijo Anne Frank, nastalo v spomin na hčerko, ki je skupaj s sestro umrla v Auschwitzu nekaj tednov preden so taborišče osvobodili ruski vojaki.

Organizacija Anne Frank, ki poleg muzeja skrbi še za ostale projekte je prisotna v štirih evropskih mestih – v Amsterdamu, Londonu, Berlinu, Baslu, Dunaju ter v New Yorku. Večina podružnic organizacije je namenjena izboraževalnim projektom v ciljnih državah, medtem ko je baselska fondacija zadolžena za zaščito avtorskih pravic Anne Frank.

Organizacija se ne ukvarja samo z muzejsko zapuščino, ampak deluje tudi na področju izobraževanja in aktivnega promoviranja tolerance ter dialoga. V tokratnih pismih smo se pogovarjali z diplomantom filozofije in judovskih študijev, Sergejem Kulčevičem iz Ukrajine, ki v mednarodnem oddelku organizacije Anne Frank prostovoljno opravlja delo koordinatorja, prevajalca in organizatorja razstav ter dogodkov.

Glavna zadolžitev našega sogovornika je skrb za projekte v domovini in ostale tekoče projekte, ki jih pripravlja organizacija. Idejna zasnova mednarodnega oddelka je bila sprva potujoče razstava »History for Today« o zgodovini skrivališča in zgodba o Anni Frank, ki je pred leti gostovala tudi v Sloveniji. Danes se ukvarjajo tudi s pripravo učbenikov, priročnikov za učitelje v ciljnih državah, kjer želijo vpeljati več prostora za odprt dialog in antidiskriminatorno politiko. V preteklosti pa so do sedaj izdali raziskovalna poročila o rasizmu, desničarskem ekstremizmu in islamofobiji, ki so zajela predvsem družbeno dogajanje na Nizozemskem. Na evropski ravni pa izdajajo poročila o antisemitizmu v Evropi.

Projekt Anne Frank namenjen vzhodni in srednji Evropi zajema več dejavnosti, njihov trenutni največji projekt pa je Ukrajina. Sergej nam je pojasnil kako organizacija sodeluje z ukrajinskimi lokalnimi, nevladnimi ali izobraževalnimi institucijami. Večina projektov je namenjena šolam in predvsem učiteljem ali profesorjem zgodovine in humanistike, ki jim v brošuri s praktičnimi napotki svetujejo pri vodenju pouka in obravnavi kontroverznih tem ali problematičnih vidikih iz preteklosti.
Podobno delo, ki poteka v obliki seminarjev in delavnic pa je namenjeno tudi novinarjem, knjižničarjem, študentom ali državnim uslužbencem.

Glede nekaterih težav pri implementaciji projektov Anne Frank v Ukrajini je sogovornik izpostavil predvsem pretirano birokratski sistem, ki ni vedno odprt za spremembe in še manj za kakšne predloge iz tujine. Na področju šolstva to pomeni pretog učni program in način podajanja snovi, ki se izogiba nekaterim izzivom sodobne družbe. Vendarle pa so načrti organizacije za prihodnost ambiciozni in v okviru muzeja trenutno poteka učni projekt Free2choose, ki je z gostovanjem po tujini dobil tudi evropeske razsežnosti.

O muzeju, ki ni samo muzej, smo se za RŠ pogovarjali s Sergejem Kulčevičem.

Iz Amsterdama,
Dare P.


Komentarji
komentiraj >>