Nedelja, 18. 1. 2009
Bozji_dar
Božidar Plesnik recenzira povratek sodelovanja med Davidom Byrneom in Brianom Enom ... (v celoti!)
Dolgo je že, odkar sta zadnjič sodelovala dva veterana in velikana svetovne glasbene scene. Čudovito sodelovanje med Davidom Byrneom in Brianom Enom je v preteklosti rodilo že marsikatero fantastično stvaritev. Njun veliki talent sta sinergično združevala v najboljših delih novovalovskih legend Talking Heads, prav nič manj vznemirljivo pa ni bilo njuno solo druženje na plošči "My Life in the Bush of Ghosts" iz leta 1981. Ritmična kompleksnost in artistična dovršenost njunega preteklega dela se je za vedno zapisala v svetovno glasbeno dediščino.
Prav reizdaja omenjenega prelomnega skupnega albuma, ki je pomembno zaznamoval nadaljnji razvoj poznejših ambientalno elektronskih hibridov s svetovnimi godbami, je bila kriva za oživitev njunega plodnega sodelovanja. Toda 27 let kasneje sta Byrne in Eno krenila v povsem drugo smer. Od kompleksnih poliritmičnih struktur obogatenih s številnimi posemplanimi vzorci iz celega sveta sta jo ubrala v diametralno nasprotni smeri in prešla k preprostim durovskim pop skladbam z refrenom. No, povsem preproste spet niso saj Eno kot avtor glasbe večkrat izbere akorde, ki jih kombinira v nekoliko neobičajnih strukturah. To je bil še toliko večji izziv za Byrna, ki je moral na te grobo zmiksane inštrumentale napisati besedila in sestaviti vokalne harmonije. Z njegovo vokalno intervencijo je preprosta gospel-folk-elektronska zasnova zaživela v novem sijaju, z rezultatom pa sta bila zadovoljna oba.
Zadovoljni pa so lahko bili tudi poslušalci, ki so po dolgih letih dobili ploščo, ki se v osnovi sicer oddaljuje od njunega predhodnega dela, a ga hkrati s tem nadgrajuje in na novo definira. V svoji preprostosti je njuna glasba nadvse vabljiva in poslušalec se bo zlahka našel v njej. Byrneova rahločutnost in vokalni talent skupaj z njegovo prirojeno drugačnostjo poskrbijo za to, da Enove melodije zaživijo v vsej svoji krasoti. Značilna atmosferika in v reverbu potopljene kitare dodajo skladbam prepoznaven Enov podpis.
Brian kot glavni vir navdiha za svoje glasbene kreacije navaja ameriške prvinske godbe, ki so nanj pustile močan pečat že dolgo nazaj. Še prav posebej izpostavlja gospel, za katerega pravi, da se da skozi njega bolj kot sam akt čaščenja izražati predanost sami ideji. Pesmi, ki v prvi vrsti slonijo na vokalni sporočilnosti, Brian pospremi z zvočnimi pokrajinami, ki so netipične za takšno vrsto skladb. Odličen primer najdemo v naslovnem kosu "Everything That Happens", ki se izteče v mogočnem zborovskem refrenu. Oba singla, otvoritveni "Home" in manifestativni "Strange Overtones", pa v najboljši možni luči osvetljujeta celotno ploščo. Poezija za vse rahločutne.
V glasbenem smislu morda nekoliko odstopa le skladba, I Feel My Stuff, ki s svojo temačno bas linijo in nervoznim klavirjem spominja na zlato obdobje trip-hopa, vendar s precej bolj svetlim in pozitivno naravnanim vokalom. Prav ta pozitivnost, ki se širi iz celotne plošče, je glavna odlika albuma. Simpatična glasba, ob kateri si zlahka popevamo, je nadvse vabljiva in s svojo toplino in čustvenimi besedili dviga še tako slabo razpoloženje.
Ko govorimo o njuni novi plošči, se je potrebno obregniti tudi ob nekoliko bolj tehničen aspekt albuma. Brian in David sta se odločila ploščo založiti in izdati kar v lastni režiji. Sprva kot internetno izdajo na posebni spletni strani, kasneje pa tudi v vseh mogočih ostalih formatih. Že sam izbor lansiranja albuma je bil zanju presenetljiv, saj moramo vedeti, da gre za uveljavljena glasbenika, ki sta še kako povezana z glasbeno industrijo velikega formata. Ko se česa podobnega lotijo kakšni Radiohead ali Trent Reznor s svojimi Nine Inch Nails to ni nikakršno presenečenje več. Ko pa se podobnega podviga lotijo starci, kakršna sta David in Brian, in povrh vsega še zelo uspešno, nam to lahko pove, da se je plasiranje glasbe na trg v zadnjih letih drastično spremenilo in da se tega počasi zaveda tudi starejša generacija. Skrajno pozitiven stranski učinek tega njunega dejanja je dejstvo, da sta se na ta način v precej večjem obsegu predstavila mlajši generaciji glasbenih konzumentov, ki glasbo spremlja predvsem preko spletnih virov. Odlična popotnica torej za še kakšno njuno skupno sodelovanje v prihodnosti.
Komentarji
komentiraj >>