Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Še ne toženi OFF (3638 bralcev)
Ponedeljek, 19. 1. 2009
tadejla



... premirje doseženo, Gaza v razsulu ...
... arabski ekonomski vrh v Kuvajtu ...
... nasilje nigerijske vojske v delti reke Niger ...
... Turčija bi pospešila pot v Evropsko unijo ...
... Tibetanci osrečeni z novim praznikom ...
... manifestacija za zaščito otrok v Gazi ...
... na obisk prihaja srbski zunanji minister ...
... SVIZ o defektološkem dodatku ...


OFF NAPOVEDNIK

Avstralskemu pisatelju Harryu Nicolaidesu se bo sedem prodanih izvodov novele z naslovom Verjetnost še dolgo kolcalo, kot kaže, cele tri leta. Kazensko sodišče v Bangkoku ga je zaradi klevetanja tajskega kronskega princa, ki ga v pred štirimi leti napisani noveli sicer ni poimenoval z imenom, najprej obsodilo na šest let, zdaj pa mu je milostno zmanjšalo kazen na tri leta robe.

Tajsko kraljevo družino pred vse pogostejšim kritiziranjem ščiti drakonski zakon, ki pa je namenjen predvsem zastraševanju domače javnosti, zato je tako stroga kazen v primeru tujca še posebej presenetljiva. Nicolaides, ki je na Tajskem poučeval, je v izogib visoki kazni dejanje priznal, čeprav menda ni imel namena žaliti princa zaradi njegovega škandaloznega življenjskega sloga.

Obsojenec je izkušnjo primerjal s tripom Alice po čudežni deželi, tolaži pa ga lahko, da ni edini pri brodenju skozi zamere užaljenih oblastnikov.

Berete OFF program Radia Študent, ki je našemu tožečemu nesojenemu kronskemu princu našel primerno družbo.

OFF PROGRAM

Tako Izrael kot Hamas po prekinitvi spopadov razglašata zmago – kot se je to dogajalo že pri Hezbolahu, rezultat tri tedenske izraelske agresije pa je popolno uničenje Gaze. Štiri tisoč domov je porušenih, več deset tisoč ljudi je zato brez strehe nad glavo. Pol milijona ljudi je brez pitne vode, soočajo pa se tudi s hudim pomanjkanjem hrane, zdravil in goriva. Izrael je končno - tudi po hudih kritikah nekaterih evropskih voditeljev - v soboto razglasil premirje, po nekaj izstreljenih raketah pa mu je sledil tudi Hamas. Po besedah izraelskega premierja, Ehuda Olmerta, naj bi se čete čim prej umaknile iz Gaze, vzrok pa naj bi tičal tudi v jutrišnji inavguraciji novega ameriškega predsednika Baracka Obame. Danes naj bi se tudi odprla meja za dotok humanitarne pomoči v Gazo – kar je absolutno nujno.

V znamenju vojne v Gazi pa bo potekal tudi Arabski ekonomski vrh, ki se je začel v Kuvajtu. Sirski predsednik Baša al-Asad je tako Izrael opomnil, da dokler se njihova vojska ne umakne iz Gaze, ne moremo govoriti o koncu agresije, Izrael pa bi se po njegovem moral ponašati s tržno znamko teroristične države. Sestankujoče države naj bi se poskušale dogovoriti tudi o dodelitvi dveh milijard dolarjev pomoči za rekonstrukcijo Gaze, vendar med njimi vladajo velike razlike v stališčih, oblikovanih predvsem glede na njihove odnose z Združenimi državami Amerike in Izraelom. Nič manj pa se verjetno kopja ne bodo lomila ob diskusiji o vzpostavitvi skupnega pan-arabskega trga, ki naj bi pomagal zajeziti posledice finančne krize.

Gibanje za emancipacijo delte reke Niger je v sporočilu za medije obtožilo nigerijsko vojsko, da je v petkovem poskusu reševanja ugrabljenih Britancev vse povprek streljalo po civilistih treh vasi v delti. Vojska je zanikala poskus reševanja in trdi, da so hoteli uničiti bazo upornikov, ki z ugrabljanjem naftnih delavcev opozarjajo na nepravično porazdelitev prihodkov iz koriščenja zemeljskih virov. Trditve upornikov o nasilju nad nič hudega slutečim lokalnim prebivalstvom je vojska označila za propagando, pri boju z gibanjem pa ji z urjenjem namerava aktivno pomagati tudi britanska vlada. Vse za zaščito naftnih funtov.

Po štirih letih se v Bruselj spet odpravlja turški predsednik vlade, Recap Erdogan, in sicer z namenom, da v pogovorih z Evropsko komisijo pospeši približevanje države Evropski uniji. Letošnje leto naj bi bilo ključno pri izpeljavi demokratičnih reform, seveda po okusu Evropske unije, ki na Ankaro pritiska tudi z zamrznitvijo nekaterih pogajalskih poglavij zaradi blokade turških pristanišč in letališč za promet s Cipra. Do sedaj je Turčija od petintridesetih pogajalskih poglavij odprla deset, od katerih je začasno zaprla samo enega. Vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj se je v preteklosti bolj kot z reformami institucij, varstvom svobode govora in manjšin ukvarjala z namero sodne veje oblasti, da zaradi domnevne nesekularnosti prepove njeno delovanje.

Da Tibetanci ne bi pozabili na hvaležnost, je lokalni parlament v Lasi sprejel zakonski osnutek o razglasitvi novega praznika z imenom Dan emancipacije tlačanov. Razglasitev sovpada s približevanjem petdesete obletnice Dalaj Lamovega pobega v eksil, katerega lanska obletnica je sprožila množične proteste lamaističnih menihov in avtohtonega prebivalstva zaradi kitajske okupacije. Kitajska različica iste zgodbe govori o Tibetu kot sestavnemu delu suverenega kitajskega teritorija in da je pred petdesetimi leti Rdeča armada Tibetance rešila fevdalnih okov Dalaj Lame.

Premirje v Gazi je prehitelo organizatorje današnje manifestacije za pravice otrok v Gazi, vseeno pa njihovega trpljenja še ni konec. O stališču do dogajanja je spregovoril podpredsednik Zveze društev upokojencev Aldo Trnovec, ki je skupaj z Zvezo svobodnih sindikatov in Študentsko organizacijo ob dvanajstih na Prešernovem trgu pripravilo manifestacijo:










Jutri prihaja na obisk srbski zunanji minister Vuk Jeremić. Gostil ga bo njegov kolega Samuel Žbogar, srečal pa se bo tudi s predsednikom republike in vlade. Na dnevnem redu bodo odnosi med državama, še posebej izvajanje sporazuma o nasledstvu in razdelitev konzularnih nepremičnin bivše države. Beseda bo tekla tudi o premoženju slovenskih podjetij v Srbiji in sklenitev socialnega sporazuma, glede katerega naj bi pospešili pogajanja. Srbski gost naj bi izpostavil tudi rešitev vprašanja izbrisanih, glede katerega je srbsko ministrstvo za diasporo že sprožilo številne pobude.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture bo na prihodnji seji delovne skupine za spremljanje delovanja novega plačnega sistema zahteval, da se ponovno uvede defektološki dodatek. Glede zahteve bo več povedala Zorica Šimunič, predsednica sindikalne konference osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami:










OFF je napaberkoval Tadej.




Komentarji
komentiraj >>