Sreda, 21. 1. 2009
goran
Goran Kompoš predstavlja nevsakdanje druženje elektronika Murcofa s pihalcem Erikom Truffazom in tablistom Talvinom Singhom iz živega nastopa v Miles Davis Hall-u v Montreuxu ... (v celoti!)
* Pričujoči koncertni posnetek je bolj kot po svoji glasbeni vrednosti zanimiv skozi prizmo zlivanja kreativnih energij raznorodnih glasbenikov v vzdušju, ki ga lahko ustvari nadžanrski festival. Ne le da si ideje izmenjujejo glasbeniki, ki prihajajo iz povsem različnih svetov. Tovrstna neobičajna sodelovanja so tudi izvrstna platforma za združevanje in izobraževanje različnih publik, kar je prav gotovo segment, ki ga močno pogrešamo pri uveljavljenih, a razmeroma ozko usmerjenih domačih festivalih. Kdaj bomo v podalpju deležni festivala, ki bi lahko združil tako zelo različne glasbenike, kot so trenutno eden najatraktivnejših elektrončkarjev Murcof, jazz-fusion zvezdnik Erik Truffaz ter Talvin Singh, glasbenik, ki je spečal indijsko klasično in zahodnjaško klubsko glasbo?
Seveda kličemo po čimprejšnjem angažmaju domačih organizatorjev, zgled pa lahko najdejo tudi v enem najuglednejših svetovnih jazz festivalov, ki je že davno tega presegel žanrske okvire, zapisane v svojem imenu. Švicarski Montreux Jazz Festival je omenjeno trojico na odru namreč združil v letu 2006 in tako nadaljeval tradicijo zanimivih godbenih pogrinjkov, ki se pogosto pojavijo v pestrem festivalskem programu.
Trije muzičarji na prvi pogled nimajo prav veliko skupnega in verjetno ne gre dvomiti o tem, da jih je združila predvsem odprtost do drugačnih muzik. Fernando Corona alias Murcof je v preteklosti sicer že sodeloval s klasičnimi glasbeniki, denimo pianistom Francescom Tristanom, vendar pa tovrstna prečenja v kontekstu elektroakustične glasbe seveda niso neki nov pojav. Murcof sicer že od prvenca iz leta 2002 velja za enega bolj čislanih sodobnih elektronskih producentov, njegove privržence pa navdušuje predvsem njegov prefinjen občutek za subtilno združevanje klasične in elektronske glasbe. Tudi v Švici rojen, pri nas dobro znan francoski jazzovski pihalec Erik Truffaz, svojo trobento rad prekriža z glasbeniki nejazzovskih korenin. Pogosto ga je moč slišati v kontekstu downtempo muzik, niso pa mu tuja niti sodelovanja z ustvarjalci iz klubskega miljeja. Iz enega takih prihaja Londončan Talvin Singh, pionir druženja azijskih zvočnih tradicij - predvsem indijske klasične glasbe - in zahodnjaških klubskih praks. Kombiniranje indijskega tolkala tabla in drum’n’bass prvin mu je prineslo sodelovanja s številnimi pop zvezdniki, v letu 2006 pa torej tudi zanimivo druženje z Murcofom in Truffazom.
Različna glasbena ozadja trojice na prvi pogled delujejo povsem nekompatibilno, vendar pa sorodne karakteristike njihovih izraznosti seveda še zdaleč niso nezdružljive - za nek resen glasbeni presežek so morda celo že kar preveč združljive. Koncertni posnetek razkriva, da se najbolj zanimivo zvočno dogajanje odpre takrat, ko drug drugemu pustijo prostor. Corona s svojim laptopom pričakovano sledi predvidenemu scenosledu, Truffaz piha predvidljiv ambient, Singh pa zvočno sliko dopolni s hipnotičnim potrkavanjem po tablah. Nekaj zanimivejših trenutkov sicer odigrajo tudi družno, vendar pa so pogosto preveč ubrani, s tem pa povozijo številne subtilne detajle, ki predvsem Murcofovo izraznost dvigujejo nad sorodne vsebine. Ker so za osnovo vzeli nekoliko predrugačene Mehičanove kompozicije, je dramaturški lok postal preveč predvidljiv. Zgoščena, sproščena zvočnost pa je njihovo muziciranje preveč približala glasbi za ozadje; skozi prizmo hipnotične repetitivnosti morda tudi glasbi za meditiranje. Bržkone pa je bil za uspeh koncerta pomemben dejavnik predvsem atmosfera polne dvorane Milesa Davisa, ki tovrstne dogodke seveda zlahka vtisne v spomin.
pripravil Goran Kompoš
Komentarji
komentiraj >>