Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Barack Husein Obama: Vse polno upanja za prazen nič (3379 bralcev)
Sreda, 21. 1. 2009
tomazza



Če bi ne bila ob svetovnem kapitalističnem gospodarstvu v krizi tudi v globalnem merilu dominantna predstavniška demokracija, potem ob političnih menjavah na vrhu izvršnih oblasti, sploh ne bi toliko govorili o upanju, ki da ga nastopajoči prinašajo. Šlo bi pač za normalne demokratične menjave oblasti. Toda ne, predvsem upanja so polne današnje in včerajšnje vsebine globalnega medijskega korporativnega diskurza ob nastopu novega ameriškega predsednika Baracka Huseina Obame.




Če bi ne bila ob svetovnem kapitalističnem gospodarstvu v krizi tudi v globalnem merilu dominantna predstavniška demokracija, potem ob političnih menjavah na vrhu izvršnih oblasti, sploh ne bi toliko govorili o upanju, ki da ga nastopajoči prinašajo. Šlo bi pač za normalne demokratične menjave oblasti. Toda ne, tako kot smo bili na domači mikro-lokalni ravni temu priča ob nastopu aktualne vlade premierja Boruta Pahorja, so upanja vse polne tudi današnje in včerajšnje vsebine globalnega medijskega korporativnega diskurza ob nastopu novega ameriškega predsednika Baracka Huseina Obame.

Gotovo sicer je, da sta sama izvolitev in nastop oziroma inavguracija Baracka Huseina Obame, za ves svet, predvsem pa za same Združene države Amerike, veliko bolj zgodovinski kot pa je bila na domači mikro-lokalni ravni zadnja menjava na vrhu izvršne in zakonodajne oblasti. Nenazadnje gre le za v zgodovini prvega vsaj polovičarsko temnopoltega stanovalca Bele Hiše. Polovičarsko zato, ker je bila mama Obama pač povsem standardno bele polti. Res pa je, da je končno podobo novega ameriškega predsednika pač usodneje določil genotip Kenijca ata Obame. Toda če bi naj bila rasna segregacija onkraj Atlantika v največji svetovni izvoznici konstrukta človekovih pravic in predstavniške demokracije res odpravljena, bi naj bilo to vendarle povsem nepomembno. Toda da temu v ZDA le še ni povsem tako, priča iskreno veselje temnopoltih Američanov, ki se ga vsemu svetu servira iz korporacijskih tv ekranov.

Tako Borut Pahor kot Barack Husein Obama imata torej povsem očitno skupno točko. Všečno podobo. In res je, da tudi zgolj ta že vzbuja upanje. Toda pričakovanja volivcev in pravzaprav prebivalcev planeta na sploh lahko zadovolji zgolj kratkoročno oziroma zgolj simbolno. Za bolj dolgoročno zadovoljstvo in potešitev želja po spremembah, ki bi pripeljale tudi do boljše prihodnosti, pa je vendarle potrebna tudi vsebina. Te pa, razen na zgolj deklarirano simbolni ravni, kronično primanjkuje tako Pahorju kot Obami.

Ena od zadnjih ključnih novosti politike Pahorjeve vlade je denimo sprememba politike do izbrisanih in do odločbe domačega Ustavnega sodišča. Prvi pravi predsedniški odlok Baracka Huseina Obame pa določa za obdobje 120 dni zaustavitev vseh postopkov na vojaških sodiščih v ameriškem koncentracijskem taborišču Guantanamo. Obe te potezi pa sta predvsem nujne simbolne narave. Nujne za ohranitev osnovnih postulatov predstavniške demokracije, kot jo z ognjem in mečem izvažajo prav ZDA. Tako izbrisani kot mimo neodvisnega pravosodja in po hitrih postopkih na vojaških sodiščih preganjani zaprti v Guantanamu so namreč kronski dokaz neučinkovitosti demokratičnega sistema ločenosti ter neodvisnosti posameznih vej oblasti.

Izbrisani in zaprti v Guantanamu predvsem opozarjajo na očitno podrejenost sodstva politiki oziroma izvršni in zakonodajni oblasti. To pa seveda še zdaleč ne pomeni, da se bo z razrešitvijo teh dveh za posamezna človeška življenja še kako usodnih zadev podrejenost sodstva politiki tudi dejansko odpravila. Nazaj bi se naj vzpostavil le videz normalno delujočih demokratičnih političnih ureditev. Tako kot smo se to nekoliko le že lahko prepričali ob prvih političnih potezah Boruta Pahorja, tudi nastop Baracka Huseina Obame za predsednika ZDA le ne pomeni bistvenih vsebinskih sprememb v tamkajšnjem političnem sistemu. Pravzaprav gre za nujen korak nazaj, s katerim se naj nekoliko povrne v dveh mandatih Georga Busha mlajšega izgubljen ugled ameriške demokracije. Tako kot ga je po dveh mandatih Busha starejšega naslednja dva reševal Bill Clinton, je sedaj na vrsti pač Barack Husein Obama.

Menjave na vrhu ameriške izvršne oblasti so pač predvidljivo ciklične, na plačilnih listah ameriškega korporativnega sektorja pa so še naprej tako republikanci kot demokrati. Glede na zadnjo domačo volilno kampanjo, ki se jo je na vso moč trudilo banalizirati na izbiro zgolj med Borutom Pahorjem ali Janezom Janšo, se temu očitno približuje tudi domača Republika. Nenazadnje kapitalsko najbolje stoječa domača podjetja donacije za potrebe volilnih kampanj že razporejajo tako med leve kot desne.

Še naprej bo po taktih iz Bele hiše plesala tudi Slovenija. Tudi v načrtovanem umiku iz Iraka gre vendarle za povsem simbolno nujno potezo. Osnovni vzrok za vojaški poseg, iraško orožje za množično uničevanje je vendarle ena navadna izmišljotina. Še kako resnični pa dobički korporacij, ki za davkoplačevalski denar sodelujejo pri zagotavljanju varnosti in obnovi Iraka.

Združene države Amerike se tudi po nastopu novega ameriškega predsednika Baracka Huseina Obame tako bistveno le ne bodo spremenile. Biblija in uvodna molitev ostajata stalnica prisege novega predsednika in podpredsednika ZDA. Takisto zanašanje na božjo pomoč. Prav tako kot vsi njegovi beli predhodniki se tudi Obama ne namerava odreči ključnega izhodišča, zaradi katerega so bistvene spremembe v svetovni politiki že vnaprej izključene. Tako kot bolj beli gospodarji pred njim tudi Obama ostaja zagovornik globalne ameriške prevlade nad vsem svetom. ZDA pa vse bolj osamljena velesila, ki ji vdano prikimavajo in vojaško ter gospodarsko služijo zgolj domovini podobni državni sateliti. Toda tako to gre.



ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem z nastopom predsednika Baracka Huseina Obame in z vse polno upanja za prazen nič v zobeh prispeval Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>

Re: Barack Husein Obama: Vse polno upanja za prazen nič
jj [21/01/2009]

se to: na pozabimo, da so White House suznji gor postavili... ko je govoril o svojem ocetu, ki pred 60-imi leti ni smel vstopiti v belsko restavracijo, je zamolcal, na sragah cigavega pota bo sedel v Ovalni pisarni... pa vendar, kljub vsemu, smo le bili prica majcenemu koraku v smeri spremembe: predsednik je prvic v zgodovini omenil, poleg vseh mogocih vernikov, tudi nevernike. koncno so nekaj vredni tudi odrasli brez"namisljenih prijateljev". kar se zdalec ne pomeni, da bi se lahko nadejali dolarjev brez slavnega napisa... segregacija se v ZDA ni nikdar zakljucila. na drugi strani pa se sekularizacija ni nikdar niti dobro zacela.
odgovori >>