... poslanci bodo odločali o ratifikaciji protokola o vstopu Hrvaške in Albanije v zvezo Nato...
... Slovenija ne spoštuje evropske okoljske zakonodaje ...
... Združeni narodi nameravajo Gazi nameniti 613 milijonov dolarjev pomoči ...
... protivladni protesti ...
OFF NAPOVEDNIK
Rusi s ponovnim zbliževanjem s Kubo želijo najbrž Združenim državam Amerike pokazati, da se lahko tudi oni igrajo podle igrice na njihovem dvorišču, kot so to slednje počele že lep čas v Vzhodni Evropi. Pa tudi Grčija v svojem boju za lastništvo imena Makedonija bitko prestavlja na drugo fronto.
Predstavniki grških oblasti so se namreč odločili, da bodo na severu Iraka postavili kip Aleksandra Velikega, s katerim želijo zaznamovati njegovo ključno zmago pri Gavgamelah leta 331 pred našim štetjem, zaradi katere je posledično padel perzijski imperij. Pogovori med grškimi in iraškimi oblastni naj bi bili po besedah grške zunanje ministrice Dore Bakojanis glede tega kar uspešni, njen iraški kolega Hošjar Zebari naj bi idejo namreč že podprl.
Medtem ko Zebari v potezi vidi predvsem simbolno sodelovanje med grškim in iraškim ljudstvom, pa si ne moremo kaj, da ne bi imeli občutka, da imajo Grki v mislih tudi kaj drugega. Grki namreč razglašajo Aleksandra Velikega kot del grške zgodovinske dediščine, med drugim tudi zato, ker naj bi bil Aristotelov učenec. Kljub temu pa si dediščino Aleksandra Velikega, ki je nosil tudi pridevnik Makedonski, lastijo tudi v Makedoniji. In tako Grki na že tako boleče odprto makedonsko rano, ki jim celo otežuje vstop v Nato, posipajo še dodaten ščepec soli.
Berete OFF program Radia Študent, ki kljub relativni ravnodušnosti imenu Aleksandra le ne privošči takih smešno-umazanih madežev.
OFF PROGRAM
Predstavniški dom ameriškega kongresa je podprl novi paket za reševanje finančne krize v državi, vreden pa je 819 milijard dolarjev. Za predlog je glasovalo 244 kongresnikov, med katerimi ni bilo nobenega republikanca, 188 pa jih je bilo proti. Pred podpisom Baracka Obame, kar naj bi se predvidoma zgodilo sredi februarja, mora svoj predlog zakona sprejeti še ameriški senat in ga uskladiti s predlogom predstavniškega doma. 275 milijard iz paketa je predvidenih za davčne olajšave, preostalo pa naj bi med drugim šlo za infrastrukturne obnove, pomoč za plačevanje policistov, bone za hrano in brezposelne.
Kolumbijska senatorka Piedad Cordoba, ki je sodelovala pri pogajanjih za izpustitev talcev izpod grabeža kolumbijske uporniške skupine FARC, je napovedala, da namerava omenjena skupina v soboto izpustiti še nekaj visoko profiliranih talcev, med katerimi naj bi bili dva lokalna politika in štirje predstavniki varnostnih sil. Povedala je še, da je dobila tudi natančne koordinate lokacije, kjer naj bi se izpustitev tudi dogodila. Poteza bo od prvega februarja 2008 prvi primer, ko bo FARC prostovoljno izpustil kakega talca.
Raul Castro, trenutni kubanski predsednik, je tokrat že drugič pomemben v odnosih med Kubo in Rusijo. Prvič je z njimi stike vzpostavil v času, ko je njegov brat Fidel po izvedeni revoluciji še nagovarjal vzhičene množice na njegovi ameriški turneji, zdaj pa je po letu 1991 v vlogi predsednika tudi opravil prvi uradni kubanski obisk v Moskvi, in sicer ker naj bi si želel razširiti vezi s to državo. Raul namerava vrniti obisk ruskemu predsedniku Dimitriju Medvedjevu, s katerim sta se pred časom srečala tudi na Kubi, tema pogovorov pa naj bi bila predvsem ekonomske narave, saj ima Rusija kar nekaj tovrstnih interesov na območju Kube, predvsem bi radi vrtali za nafto.
V primeru sojenja kongovskemu »wardlordu« Thomasu Lubangi, ki mu pred mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu sodijo za vojne zločine, stvari že takoj na začetku ne potekajo več tako gladko. Prva priča, ki je proti Lubangi pričala izza zaslona, vendar je bila vidna obtožencu, je neidentificirani deček, ki je najprej pričal, da so ga Lubangovi bojevniki za svoje namene rekrutirali na njegovi poti iz šole, po premoru med procesom pa je isto izjavo zanikal. Tožilstvo je tako sodišče zaprosilo za odlog nadaljevanja procesa, saj naj bi se želeli prepričati, da je poskrbljeno za varnost priče. Thomas Lubanga sicer zanika, da je v pet let trajajočem konfliktu, ki se je v Demokratični republiki Kongo končal leta 2003, za boje uporabljal na stotine vojakov otrok.
Javni prevoz pa je edino, kar še relativno normalno deluje v glavnem mestu Madagaskarja, Antananarivu. Šole, nekateri javni uradi in večina trgovin so iz strahu ali solidarnosti s protesti, h katerim je pozvala državna opozicija, zaprli svoja vrata, se pa nekateri lastniki trgovin bojijo tudi plenjenja. Slednji so bili tudi največji razlog, da so protesti, uperjeni proti domnevnemu diktatorstvu predsednika Marca Ravalomanana, o katerem je prepričan župan madagaskarske prestolnice Andry Rajoelina, do zdaj vzeli življenje že oseminosemdesetih protestnikov, enega izmed njih pa naj bi ustrelili predstavniki lokalne varnostne službe. Pogajanja med sprtima stranema so bila do zdaj neuspešna, v prestolnici naj bi bilo zaenkrat mirno, so pa novi protesti napovedani za soboto.
V želji po zajezitvi nezakonitega priseljevanja migrantov iz Tunizije v Italijo jih bo po besedah italijanskega notranjega ministra Roberta Maronija, ki je tudi sicer zavzet borec proti tako imenovanemu nezakonitemu priseljevanju, slednja v domovino v dveh mesecih nazaj poslala kar 500. Paket prvih sto, ki so trenutno v polno zasedenem sprejemnem domu na italijanskem otoku Lampedusa, kjer naj bi bilo nastanjenih sicer 1800 Tunizijcev, samo v zadnjem letu pa naj bi se jih izkrcalo kar 31.000, bo menda domov prisilno potovalo že v prihodnjih dneh.
Kljub temu da afganistanska ustava prestavitev predsedniških volitev, ki so bile napovedane za pozno pomlad, omogoča le, če jih je nemogoče izvesti zaradi varnostnih razlogov, je volitve afganistanska osrednja volilna komisija vseeno prestavila na 20. avgust tega leta. Razlog za to pa seveda ni varnostna kriza, temveč kriza birokratske narave. Afganistanske oblasti menda nimajo dovolj časa, da bi razglasile kandidate, natiskale volilne glasovnice in te še pravočasno razdelile med volivce. Predsedniku Hamidu Karzaju mandat poteče 22. maja, po ustavi pa naj bi novega predsednika izvolili v 30 do 60 dneh po koncu mandata. Karzaj, ki je na čelu države od padca talibanskega režima leta 2001, je že napovedal, da se bo potegoval za nov mandat.
Potem ko se je na območju Gaze pojavil strah pred ponovnim kolapsom že tako trhlega premirja med Izraelom in Hamasom, ker je izraelska vojska spet izstrelila dve raketi na južni del Gaze, katerih cilj naj bi bila Hamasova skladišča orožja in predori do Egipta, je s strani Združenih narodov prišla vest, da bodo izdali predlog, s katerim bi Gazi in ljudem, ki jih je napad najbolj prizadel, namenili 613 milijonov dolarjev pomoči. Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon pravi, da bodo namenjena sredstva uporabljena tako, da bodo vsaj deloma pomagala odpraviti nekaj posledic te katastrofe.
Stavka železničarjev ter dela javnega in zasebnega sektorja poteka v Franciji. Zaradi zahtev po varnejši ohranitvi delovnih mest, opustitvi nekaterih vladnih reform in pomoči za mala in velika podjetja ne deluje polovica regionalnih in hitrih vlakov, odpovedanih pa je 70 odstotkov domačih poletov. V prestolnico se s primestnim vlakom danes ne bo mogoče pripeljati, delovala pa bo približno polovica pariških metrojev.
Slovenija je prejela že drugi opomin Evropske komisije zaradi kršenja direktive o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, ki pa je hkrati tudi zadnji pred sprožitvijo postopka pred Sodiščem Evropskih skupnosti. Slovenija bi morala izdati nova ali obnovljena dovoljenja za industrijske obrate do konca oktobra 2007. To pomeni, da del slovenske industrije – tisti, ki je začel obratovati pred vstopom države v EU - deluje brez dovoljenj, usklajenih z omenjeno direktivo. Slovenija pa med članicami ni izjema. Drugi opomin so dobile še Belgija, Bolgarija, Grčija, Italija, Nizozemska, Portugalska in Španija, medtem ko so Danska, Irska in Malta prejele prvi opomin.
Poslanci bodo odločali o ratifikaciji protokola o vstopu Hrvaške in Albanije v Nato, za potrditev tega pa bo potrebna dvotretjinska podpora parlamenta. Odbor državnega zbora za zunanjo politiko je pred dnevi ratifikacijo podprl, preložitev glasovanja pa predlagata državni svet in stranka SLS.
Finančni zakon, ki ga je izglasoval italijanski parlament med drugim predvideva tudi zmanjšanje sredstev za slovensko narodno manjšino. Ta naj bi letos dobila enako količino denarja kot v prejšnjem letu, negotova vsota pa ostaja za leti 2010 in 2011. Kaj o ukrepih italijanske vlade in o posledicah na društva slovenske manjšine meni predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič:
Jutri in v soboto bo na Fakulteti za družbene vede in v Socialnem centru Rog potekala razprava z naslovom 'na meji/ razprava na granici< v organizaciji projekta Uni-nomada (politični laboratorij, založba Sofija in revija Teorija in praksa). Več o dogodku nam bo povedala aktivistka Aigul Hakimova.
V sklopu sodelovanja L'Oreal – Unesco se nadaljuje podpiranje slovenskih mladih znanstvenic. Več o tem nam je povedala predstavnica Unesca, Marjetka Hafner:
Komentarji
komentiraj >>