Četrtek, 5. 2. 2009
Ivo
Ko je s hrvaškega političnega prizorišča mrknil dr. Tudjman in so hadezejevce zamenjali socialdemokrati, se je za trenutek zazdelo, da bo splitskemu Feral Tribune zmanjkalo aktualno-političnega materiala za j'accusovske analize in zajebancije. Ko je nacional-socialista Janšo na premierskem prestolu nadomestil socialdemokrat Pahor, ta dežurnih politično analitičnih tečnob niti za trenutek ne pušča na cedilu.
Ko je s hrvaškega političnega prizorišča mrknil dr. Tudjman in so hadezejevce zamenjali socialdemokrati, se je za trenutek zazdelo, da bo splitskemu Feral Tribune zmanjkalo aktualno-političnega materiala za j'accusovske analize in zajebancije. Ko je nacionalista Janšo na premierskem prestolu nadomestil socialdemokrat Pahor, ta dežurnih politično analitičnih tečnob niti za trenutek ne pušča na cedilu.
V vašem nacionalnem interesu, drage poslušalke in poslušalci, je, da Hrvaška in Albanija vstopita v Nato. To nam sporoča novi premierski pavliha, kimati pa mu mora del članstva stranke in koalicije. Jako važno za vašo dobrobit je, da se vojaški proračun omenjenih držav približa temu v vojaško zvezo že vključenih. V nacionalnem interesu je v militaristično godljo potunkati tudi sosedo in Albance.
Janševe opozicijske nepopustljivosti in ultimativnosti je javnost vajena. Njegovo blebetanje o kooperativnosti s koalicijo, ko gre za tako imenovana bistvena vprašanja države, je leporečje, zrcalna podoba Pahorjevih mokrih sanj o predpolitični enosti naroda z velikim N v obdobju krize. Kar gledano iz abstraktne perspektive mehanizmov parlamentarne demokracije čudi, je, da ob dejstvu, da je bilo v Sloveniji od osamosvojitve sprejetih ničkoliko by-pass zakonov, sprememb ustave in izrednih odredb - če nič drugega, je država mirno zaplavala iz enega politično-ekonomskega načina v drugi, iz socializma v kapitalizem - ta in prejšnji teden ista država ne zna presekati obstrukcije opozicijske stranke, ki je tako očitno bolna, da bi SDS-jevcem nujno morala pokazati rdeči karton in jim reči: »Če se nočete igrat, pa pejte domov.« Če gre resnično za biti ali ne biti nacije.
Onemogočati vsakršno zakonodajno dejavnost države zaradi vztrajanja pri svojem, očitno prikrojenem, proračunskem prav, ki ga je Golobič označil za požig parlamenta, je morda del demokratične igre. Frustracija koalicije je potemtakem ali
1. posledica nesposobnosti, da se Brdavsa obide, ali
2. zaigrana, ker bo očiten udarec pod pasom argument v eni morebitnih naslednjih potez vladnih strank, ko bo pred javnostjo potrebno opravičiti njeno lastno zanikanje pravic državljank in državljanov oziroma nižanje standarda demokratične tekme.
Mogoče kaj tretjega.
Že sedaj se namreč lahko vprašamo, kako da nihče od kobajagi levih glasno ne zastavi temeljnega vprašanja – čemú članstvo v Natu. Kot da bi se ravnali po receptu »če hočeš skriti drek, ga prelij z drisko«.
Na tem mestu bi lahko odprli tudi detektivko – Kaj je Janša počel par tednov po volitvah. Ali ni takrat bilo govora o tem, da bi postal veleposlanik Slovenije pri Natu? So ga grobo zavrnili in se sedaj užaljen maščuje severno atlantskemu zavezništvu? Raje ustavimo konje, preden z insinuacijami zabredemo v polje rumenega tiska.
Pahor ne bo propadel zaradi objektivnih ekonomskih pritiskov, ki so bolj daljnosežni, kot lahko nanje vpliva premier dvomilijonskega življa nekje Alpam »izza nogu«, temveč zaradi svoje dezorientiranosti, politične nezrelosti in končno neetičnosti. Če je bil tako cagav, da si ni upal na predsedniške volitve, bi raje bil ziheraš do konca in mandat preprosto prepustil Golobiču, kar se bo itak zgodilo prej ali slej.
In še mikro-finančni trač. Neimenovani varčevalec A-Banke je imel kar nekaj težav, da je prišel do svojih prihrankov. Po izteku petletnega varčevanja v stanovanjski shemi mu je lanskega decembra A-Banka poslala dopis, da bo pred iztekom letošnjega januarja znesek nakazala na bančni račun po izbiri stranke in ga povabila k podpisu tozadevne listine. Ker na računu matične banke denarja po tednu dni po dogovorjenem datumu še ni bilo, je stranka telefonirala v A-Banko. Podajali so si ga od številke do številke in trdili, da ne vedo za kaj gre, dokler ni zarobantil in bil pripuščen do instance, ki se je hitela opravičevati in zadevo uredila. Vsaj še dva primera sta identična. Predvidevam, da analni refleks A-Banke ni oškodoval le omenjenih treh državljanov in da je ta zadevo izvedla v širšem obsegu, ponavljam, predvidevam. Kako koristnih je nekaj deset ali sto tisoč evrov za banko, čeprav le za teden dni, pa je jasno vsakomur, ki plačuje negativne obresti za piškavih deset evrov minusa na osebnem računu.
Drage državljanke in državljani. Prepuščeni ste na milost in nemilost neetični vladi, ki ste jo sami volili. Samoumevnosti, da vam banka vrne, kar je vašega, ni več. Zaupanje v pravičnost vesolja ali v našem primeru volilnega teleta, pardon, telesa, ki da poskrbi, da stvari prej ali slej najdejo svoje mesto, je religiozni analgetik, ki zgolj miri simptome, medtem ko se temu istemu telesu dela škoda. V hosto bo treba.
Pa še zaključimo s hrvaškim tiskom. Vidna novinarja lani finančno umrlega Feral Tribune sta zaposlena pri reškem Novem listu in prejemata v pogodbi določeno plačo za prilogo dnevnika, ki sploh še ni izšla. Teorija zarote pravi, da dežurna nergača nekdo plačuje, da ne bi objavljala. Vpogled v računovodstvo časopisa razkrije, da s HDZjem povezanemu lastniku libertarni peresi res ne bi ustrezali in z oblikovanjem priloge raje zavlačuje, pogodbene obveznosti pa honorira, da bo mir pri hiši. Mi se pa škodoželjno hihitamo, ko gledamo Petra Jančiča, kukavičje jajce v nedrjih Dela, kako po kratkotrajni uredniški karieri po novem v parlamentu pred usta moli diktafon našim novim odrešenikom iz krize.
Komentarji
komentiraj >>