Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
SCOTT H. BIRAM: Graveyard Shift (Bloodshot Records, 2006) (ponovitev 25. 2. '09 ob 00.30) (2434 bralcev)
Sreda, 18. 2. 2009
bruc



V naše kraje prihodnji teden prihaja osamljeni teksaški punk bluesovski jezdec Scott H. Biram. Neskončna prostrana glasbena potovanja so očitno njegova velika strast, ki se ji za nobeno ceno ne želi odpovedati, četudi se s polno hitrostjo zaleti v tovornjak. To se mu je namreč pripetilo leta 2003. Že čez dober mesec se je ponovno pojavil na odru in to kar v invalidskem vozičku. To dokazuje, da Scott H. Biram resnično živi za svoje glasbene nastope. (v celoti!)

* V naše kraje prihodnji teden prihaja osamljeni teksaški punk-bluesovski jezdec Scott H. Biram. Neskončna prostrana glasbena potovanja so očitno njegova velika strast, ki se ji za nobeno ceno ne želi odpovedati, četudi se s polno hitrostjo zaleti v tovornjak. To se mu je namreč pripetilo leta 2003. Že čez dober mesec se je ponovno pojavil na odru, in to kar na invalidskem vozičku. To dokazuje, da Scott H. Biram resnično živi za svoje glasbene nastope.

V srednješolskem obdobju je sicer igral v punk bendu, nekoliko kasneje, v prvi polovici devetdesetih, se je preizkušal v bluegrass zasedbah, vendar že od konca devetdesetih se kot »one man band« potika po svetovnih odrih. Na nastopih je njegov osnovni inštrument kitara, ki ji dodaja ritem z ozvočeno levo nogo. Seveda ima ob sebi še cel kup zvočnih pripomočkov, kot so ojačevalci, efekti in podobna akustična krama.

Lahko bi rekli, da je življenje na cesti tudi osrednja vez njegovega že petega samostojnega albuma. Scott se v svojih skladbah spopada z neprestano razdvojenostjo. Po eni strani ga muči domotožje in si želi vrnitve domov, vendar doma v zakotnem in zanikrnem mestecu ne more zdržati. Ponovno se mora odpraviti na pot, morda prav zaradi strasti po neskončnem glasbenem potovanju. Razdvojenost, pijača, osamljeni kriki izgubljene ljubezni so primerne teme za Biramov raskavi, na trenutke kričavi, če ne že kar podivjani glas. Njegov glasbeni izraz spaja bluesovske, countryjevske, bluegrassovske in v nekaj skladbah celo gospelovske korenine, z gorečo punkovsko uporniško držo, ki se na zaključni skladbi albuma »Church Babies« prelevi celo v death metal sarkazem. Scott H. Biram na albumu odigra vse akustične in električne kitare, orglice, orgle hammond B3, tamburin, uporablja razne efekte ter vse druge pripomočke. V njegovem primeru lahko govorimo o punk-bluesovskem orkestru v eni osebi. Njegov glasbeni slog je dovršen in čutno izjemno razburkan. Album »Graveyard Shift« nosi v sebi osebno izpovedno globino, ki je prežeta z nemirnim uporniškim, kritičnim duhom.

Skladbe poslušalca takoj zasvojijo s svojo bluesovsko otožnostjo in countryjevsko nagajivostjo, ki se v ozadju nenehno prepleta z bluegrassovskim kitarskim slogom. Punk-rockovski je morda le način Biramovega petja. Prav tako lahko na ta glasbeni stil pomislimo, če pozorno prisluhnemo besedilom, ki so na trenutke zelo cinična, srce parajoča in samoironična. Glede na to, da sta njegova glasbena vzornika Lightnin' Hopkins in Doc Watson, je kljub navedenim dejstvom jasno, da je temeljni pogon Scottove izraznosti prav kombinacija bluesa in bluegrassa.

Njegov zadnji album je odlična zvočna izkušnja za vse sladokusce, ki so jim blizu kitarske godbe. Celo v produkcijskem smislu je Scottu H. Biramu uspel veliki met, saj so posnetki presenetljivo dovršeni. Očitno imamo resnično opraviti z univerzalnim glasbenikom, ki zna poleg vsebine poskrbeti tudi za odlično končno zvočno podobo celotnega albuma. Sicer so ti posnetki že nekoliko starejši, saj so v »Hiramovi hudičevi luknji«, kot imenuje svoj studio v Austinu, nastajali ob koncu leta 2005 in v začetku 2006., vendar glede na to, da prihaja k nam v goste čez dober teden dni, je vsekakor smiselno dobro preposlušati njegov odličen glasbeni izdelek. Upajmo, da mu bo tudi na nastopu uspelo pričarati sočno punk-bluesovsko zvočno globino, ki je na slovenskih koncertnih odrih v zadnjem obdobju ne slišimo prav pogosto.

pripravil Brane Škerjanc



Komentarji
komentiraj >>