Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
THE STRANGLERS: TheManInBlackInBrugge (Course Good Limited, 2008) (2542 bralcev)
Sreda, 18. 2. 2009
Skabina



Skabina nam predstavlja akustičen koncert legendarnih The Stranglers, posnet v Belgiji ...



Dobrih štiriintrideset let nazaj so The Stranglers zaorali na glasbeno sceno in še za življenja v legende zapisali že z prvima dvema albuma – Rattus Norvegicus in No more hereoes, ki sta oba izšla leta sedeminsedemdeset. V legende pa niso šli samo zaradi svoje muzike, pač pa tudi obnašanja, ki jim je na grbo spravilo veliko sovražnikov – še posebej tisk, ki je basistu Jean Jacqesu Burnelu, precej zameril udarec, ki ga je namenil Jonu Savage-u. Leta kasneje je slika popolnoma drugačna. Agresija je z leti oslabela, izpuhtela, in čeprav so njihovi še vedno mogočni zvočni tornadi v njih ni več tiste nihilistične surovosti, ki buta iz zgodnjih posnetkov.

Popoln odklon od podobe zgodnje podobe The Stranglers je album, ki je nastal na njihovi lanski turneji po Beneluxu. Na tej turneji so se predstavili v akustični izvedbi, ki jih predstavlja v popolnoma drugačni luči, ki pa ni nastala kar čez noč, ampak je rezultat dolgotrajnega procesa – več kot trideset let neprestanega razvijanja in raziskovanja, ki pa tudi ni nič novega, saj so bili The Stranglers vedno bend, ki je rad raztegoval in preskakoval glasbene meje. Sedaj ko se, z izjemo zadnje pridobitve – pevca in kitarista Baza Warna, njihova starostna meja giblje že okoli šestdeset let – bobnar Jet Black, pa jih ima celo že sedemdeset, se album Meninblackinbrugge, ki je bil posnet kultrnem centru v belgijskem Bruggeju, zdi prav normalna obogatitev bogatega glasbenega kataloga.
Veliko presenečenje je izbor komadov, ki so jih The Stranglers predstavljali na tej akustični turneji, saj na albumu ni nobenih mega hitov. Na njem so se znašli komadi bolj »sredinskega« tempa, ki se bohotijo v raznoraznih izvedbah, od klasičnih rokerskih melodij, do kabaretnih balad, do svingerskih poskočnic. The Stranglers – mojstri raziskovanja, so si tudi tukaj privoščili rahle odklone. Medse so povabili perkusionista Neila Sparksa, ki z svojimi tolkali bogati ritmiko, že tako ritmičnega albuma in nadgrajuje podlago, ki jo z svojimi bobni tvori Jet Black ter daje albumu še rahlo tropski pridih.. Še en gost, ki so ga s seboj vzeli na turnejo je škotski harmonikaš Jock the box, ki nas že na začetku pozdravi z izjemno interpretacijo črnega valčka – Waltzinblack.

The Stranglers so eden redkih bendov iz punk obdobja, ki nikoli ni razpadel. Ko je Hugh Cornwell odkorakal iz benda, so poiskali nadomestilo – pevca Paula Robertsa in kitarista Johna Ellisa, ki sta v bend prinesla nov veter, kar pa je dvignilo veliko obrvi pri pravovernih starih fenih. Ellis je odšel leta 2000 – nadomestil ga je Baz Warne, Roberts pa leta 2006. Od takrat zgleda kot da se stvari spet postavljajo na pravo mesto. Četverica, ki še vedno vsebuje tri originalne člane – JJ Burnela, Dava Greenfielda in Jeta Blacka, se je odlično ujela z Warnom na vokalu, po dolgem času, pa se je petja lotil tudi JJ Burnel. Da je ujemanje odlično se čuti tudi na pričujočem koncertu, ki je potekal v veselem in prijetnem vzdušju, v katerem sta Baz in nekdanji »enfant terrible« JJ, ki si približno v enaki meri delita vokale, veliko komunicirala z publiko in pripovedovala štose, na katere se je publika voljno odzivala. Pozitivno presenetijo pa tudi vokalne JJ-eve vokalne interpretacije, ob katerih postane človeku žal, da je v Robertsovih letih obmolknil, ki pa so precej drugačne od tistih vreščečih, kakor smo jih od njega vajeni in zaobsegajo zelo barvito lestvico izvedb, ki gredo celo do Cave-ovskega in Zappovskega pridiha. Da pa je Baz Warne najboljša pridobitev post Cornwellovske ere, Greenfieldove spremljave na klaviaturah pa brezčasne, pa tako ali tako čivkajo vsi vrabci na vseh strehah.

Če bi Stranglersom štiriintrideset let nazaj rekli, da bodo kdaj posneli, kot je Themeninblackinbrugge, bi žlehtni fantje takrat skoraj gotovo zanikali. Umirjeni gospodje danes pa s tem nimajo problemov. Na srečo!

Komadi: 1-16
1. Waltzinblack
2. Instead Of This
3. Dutch Moon
4. European Female
5. Princess Of The Street
6. Strange Little Girl
7. Always The Sun
8. In The End
9. English Towns
10. Southern Mountains
11. Spectre Of Love
12. Don’t Bring Harry
13. Cruel Garden
14. Never To Look Back
15. Northwinds
16. I Hate You


Komentarji
komentiraj >>