Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Čudaške interpretacije Zakona o volitvah v državni zbor (3439 bralcev)
Sreda, 18. 2. 2009
Boris V.



Republiški inšpektor za notranje zadeve je presodil, da je časopisno podjetje Večer kršilo volilni molk ob zadnjih parlamentarnih volitvah in mu naložilo kazni v skupni višini več kot 1000 evrov. Očita se mu kršitev 5. člena Zakona o volitvah v državni zbor, vendar inšpektor sam priznava, da Večer ni konkretno omenjal političnih strank. Nadaljevanje političnih pritiskov na medije? (Z odzivom Ministrstva za notranje zadeve)
Čudaške interpretacije zakona o volitvah v državni zbor

Časopisno podjetje Večer je prejelo kazen v višini nekaj več kot osemsto evrov za podjetje in dvesto evrov za urednika zaradi kršitve volilnega molka ob zadnjih parlamentarnih volitvah. Tako je vsaj presodil Republiški inšpektor za notranje zadeve, ki trdi, da je bilo v intervjuju z Bogdanom Lešnikom, psihologom in dekanom Fakultete za socialno delo, ki je bil objavljen v soboto pred volitvami, mogoče najti kršitve petega člena Zakona o volitvah v državni zbor. Ta člen se namreč glasi: »Javna volilna propaganda se mora končati najkasneje štiriindvajset ur pred dnem glasovanja«.

Kaj je bilo propagandnega v tem intervjuju? Inšpektor sam priznava, da se v njem konkretno sicer ne omenja političnih strank, vendar da je celoten intervju usmerjen v ugotovitve o vplivu politike na življenje ljudi, na njihov življenjski standard tako v Sloveniji kot v Evropi. Mar to pomeni, da se tik pred volitvami sploh ne sme objavljati ničesar o politiki na splošno? Niti razprav o pomenu politike generalno, niti knjig o zgodovinskih dejstvih glede delovanja levice in desnice ali kaj podobnega?

Za komentar smo prosili urednika notranjepolitične redakcije Večera Slavka Vizoviška, ki je za Radio Študent povedal sledeče:









Kar je dejal Vizovišek glede nesmiselnosti tega, da organ Ministrstva za notranje zadeve presoja o delu medijev ali glede tega, da tam za kaj takšnega verjetno niso primerno usposobljeni, je vsekakor vredno razmisleka in širše debate. Je pa lahko povleči vsaj en nauk iz te odločitve inšpektorja za notranje zadeve. Na dan pred volitvami ne govoriti o politiki – pika.

Za pojasnila v zvezi z dogodkom smo kontaktirali tudi Ministrstvo za notranje zadeve, kjer so nam takole predstavili svoje razloge za odločitev iinšpektorja:

"IRSNZ kot prekrškovni organ je zadevo obravnaval po uradni dolžnosti, ker
je bila 20. 9. 2008 dežurni službi, ki je spremljala kršitve volilnega
molka, podana prijava, v kateri je prijavitelj očital oziroma prijavil, da
je v sobotni prilogi časopisa Večer objavljen predmetni članek z "izrazito
politično vsebino".

Po proučitvi zbranih dejstev in dokazov je prekrškovni organ v izvedenem postopku sprejel odločitev, da je vsebina članka takšne narave, da bi lahko vplivala na odločitev volivk in volivcev in da gre za obliko politične propagande oziroma volilne kampanje, za katero se na podlagi 1. alinee 5. odstavka ZVRK šteje tudi propaganda v medijih, kamor je mogoče uvrstiti navedeni članek."

Zelo so nas zanimala ta zbrana "dejstva in dokazi", zato smo na MNZ naslovili vprašanje katera točno so ta dejstva in dokazi, dobili smo pa naslednji briljanten odgovor:

"Kot je zapisano v odločbi IRSNZ, je intervju usmerjen v ugotovitve o
vplivu politike na življenje ljudi, na njihov življenjski standard, tako v
Sloveniji, kot v Evropi. Konkretno sicer ne omenja političnih strank,
govori pa o »desnici in levici, o nacionalističnih strankah oziroma
latentno nacionalističnih«, in o njihovih konkretnih značilnostih. Poleg
navedenega prekrškovni organ ugotavlja, da je v intervjuju govora tudi o predvolilni kampanji, v kateri naj bi »več govorili o topovih kot maslu« in
napeljuje na konkretne dogodke v predvolilnem času. Nadalje intervjuvanec in avtorica članka, poleg drugih ugotovitev, razpravljata tudi o neizpeljavi »načrtovanih neoliberalnih reformah« prejšnje vlade in o odnosu prejšnje koalicije do tega. Razmišljanje intervjuvanca je tako, po ugotovitvah prekrškovnega organa, lahko vplivalo na odločitev volivk in volivcev pri glasovanju na državnozborskih volitvah, sicer ne neposredno, temveč posredno."

Glede tega, kaj vse lahko pade pod termin "posredno", pa je inšpektor RS za notranje zadeve očitno profesionalno usposobljen.

OFF Poročilo je pripravil Boris.


Komentarji
komentiraj >>