Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Sedemnajsta obletnica izbisa (3079 bralcev)
Četrtek, 26. 2. 2009
tadejla



... pogovori med Hamasom in Fatahom v Kairu ...
... Latviji se obeta nova vlada ...
... malavijski ex-predsednik pred protikorupcijsko komisijo ...
... sedemnajsta obletnica izbrisa ...
... predlog višjih odpravnin razkuril trgovski sindikat ...
... predstavitev monokomedije Čefurji raus! ...



OFF NAPOVEDNIK

Čez uro in pol se pričenja okrogla miza o smrti, umiranju in evtanaziji v Sloveniji, ki jo pripravlja Časopis za kritiko znanosti, na njej pa bodo prisotni tudi strokovnjaki za smrt, čeprav nam ni jasno, kako lahko v ontoloških danostih sploh obstajajo. O okrogli mizi smo spregovorili z moderatorko in sourednico izdaje Časopisa za kritiko znanosti Mašo Gebrih.









Berete OFF program Radia Študent, ki meni, da strah pred smrtjo obstaja zgolj zato, ker je ne-biti še bolj nesmiselno kot biti.

OFF PROGRAM

Pod patronažo vplivnega šefa egiptovske obveščevalne službe so se v Kairu začela pogajanja med Hamasom in Fatahom o vzpostavitvi palestinske vlade narodne enotnosti. Za začetek so dosegli dogovor o postopni izpustitvi ujetnikov z obeh strani in o nenapadanju, kar naj bi pripomoglo k boljšemu ozračju. Prehodna vlada, h oblikovanju katere so povabili tudi druge frakcije, naj bi v vmesnem času poskrbela za izpeljavo predsedniških volitev in obnovo Gaze po izraelski agresiji na začetku leta. Svoj lonček so že pristavile tudi ZDA in Evropska unija, ki bi v vladi namesto Hamasa rajši videli tehnokrate. Spopadi med obema glavnima gibanjema so vrh dosegli poleti 2007, ko je Hamas iz Gaze brcnil Fatahove varnostne sile in prevzel oblast.

Sodišče Združenih narodov za vojne zločine bo danes izreklo sodbo bivšemu predsedniku Srbije Milanu Milutinoviću in še petim soobtoženim, ki so obtoženi vojnih zločinov in zločinov proti humanosti med vojno na Kosovu. To bo prva sodba omenjenega sodišča v zvezi z dogodki na Kosovu, grozi pa jim med dvajsetimi leti in doživljensko zaporno kaznijo.

V bojih med uporniškimi paravojaškimi obmejnimi stražarji in redno vojsko v Bangladešu je bilo včeraj ubitih okoli petdeset ljudi, tudi civilistov, predvsem v prestolnici Daki in njeni okolici. Ministrska predsednica Sheikh Hasina je zato upornikom zagrozila z resnimi posledicami, če takoj ne odložijo orožja, proti njihovim kasarnam pa naj bi se že valili tanki. Kot smo že poročali, se 40 000-glava paravojaška kompanija pritožuje zaradi prenizkih plač in slabih razmer.

Potem ko je prejšnji teden zaradi poraznih gospodarskih razmer odstopil latvijski premier Ivars Godmanis, je priložnost dočakal evroparlamentarec in član opozicijske desno sredinske Nove dobe Valdis Dombrovskis. Predsednik države, Valdis Zatlers, ga je v boj za parlamentarno podporo in z naraščajočo brezposelnostjo, ki naj bi se letos dvignila za petdeset odstotkov, poslal s fatalistično popotnico: »Želim mu srečo!« Jep, to bo dovolj.

Bivši malavijski predsednik Bakili Muluzi se je pred protikorupcijskim birojem branil pred obtožbami, da je državo nategnil za sedem milijonov evrov zunanje denarne pomoči, ki naj bi jo preusmeril na svoj privatni bančni račun. Pred pisarno je ex-presidenteja, kateremu bi v primeru, da se ne bi pojavil pred komisijo, grozila aretacija, pospremila množica privržencev. Prepričani so, da so v ozadju politični motivi, ki naj bi preprečili Muluzijevo sodelovanje na majskih volitvah.

Mineva sedemnajst let od nezakonitega izbrisa več kot 25.000 ljudi iz evidence stalnih prebivalcev Slovenije. S shoda, ki se je na Prešernovem trgu pravkar končal in s katerim so se izbrisani spomnili vseh svojih že umrlih tovarišev, se nam je javil Irfan, tudi sam žrtev sramote izpred sedemnajstih let:









Blaž Kovač iz Amnesty International pa nam je več povedal o pobudi glede dodatnih ukrepov, ki naj bi celovito korigirali posledice izbrisa:









Uprava Mercatorja si svoje riti pred morebitno brco starih oziroma novih lastnikov poskuša zavarovati tudi s predlogom višjih odpravnin. Svoje nestrinjanje je že izrazil Sindikat Mercatorja, sekretar Sindikata delavcev trgovine Ladislav Kaluža pa meni naslednje:









Odbor državnega zbora za zunanjo politiko je na snemanju n-tega dela sage o odnosih s Hrvaško ugotovil že znano. Slovenska vlada predlog Evropske komisije o mediaciji načelno sprejema, čeprav podrobnosti o pobudi še niso znane, Hrvaška pa še vedno favorizira predložitev spora sodišču v Haagu. Komisar za širitev Olli Rehn pričakuje, da se bosta obe državi do pobude izrekli naslednji teden, ko naj bi se tudi srečal z obema zunanjima ministroma.

Odbornike je zmotila tudi napoved, da bo Italija omogočila razstavo ukradenih umetnin iz 2. svetovne vojne v Sloveniji. Zanimalo jih je, če je država spremenila stališče, da se jih tudi dokončno vrne, ne pa samo posodi za razstavo. Državna sekretarka na Ministrstvu za zunanje zadeve Dragoljuba Benčina je zanikala spremembo stališča, razstavo pa označila za dobrodošlo.

Notranji ministri Evropske unije bodo na sestanku v Bruslju razpravljali o tem, komu poturiti zapornike iz Guantanama. EU naj bi s stisnjenimi zobmi sprejela samo tiste, ki bodo imeli dovoljenje za izpust na prostost, pri čemer nas zanima, kako si predstavljajo sprejetje neizpuščenih taboriščnikov. Kopanje rova, pobeg s helikopterjem? Slovenija je že januarja kleno poudarila, da odobrava zaprtje koncentracijskega taborišča in da si bo prizadevala za oblikovanje skupnega evropskega stališča do zaprtja in o morebitnem sprejemanju zapornikov. Blebetanje o pravnih možnostih za takšno dejanje bomo spregledali.

OFF je pripravil Tadej.


Komentarji
komentiraj >>