Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
MULATU ASTATKE & THE HELIOCENTRICS: Inspiration Information Vol. 3 (Strut, 2009) (ponovitev 13. 3. '09 ob 00.30) (3383 bralcev)
Petek, 6. 3. 2009
Borja



Mulatu Astatke med površnimi glasbenimi poznavalci velja za očeta ethio jazza. Že v šestdesetih letih je v etiopski popularni godbi nakazal sveže smernice s tem, ko je spajal tradicionalne vzorce z “zahodnjaškim” in latino jazzom. Poteza ni presenetljiva, saj je Mulatu študiral v Londonu, New Yorku in Bostonu No, kasneje se je kljub raznim ponudbam vrnil v Etiopijo, kjer je komponiral, igral in tudi izdajal. Zares znan pa je Astatke postal veliko kasneje, preko francoske založbe Buda Musique. (v celoti!)
* Mulatu Astatke med površnimi glasbenimi poznavalci velja za očeta ethio jazza. Že v šestdesetih letih je namreč v etiopski popularni godbi nakazal sveže smernice s tem, ko je spajal tradicionalne vzorce z “zahodnjaškim” in latino jazzom. Poteza ni presenetljiva, saj je Mulatu študiral v Londonu, New Yorku in Bostonu – na slednjem je bil na akademiji Berklee celo prvi afriški študent sploh, prav v New Yorku pa je v tistem času tudi snemal. No, kasneje se je kljub raznim ponudbam vrnil v Etiopijo, kjer je komponiral, igral in tudi izdajal. Zares znan pa je Astatke postal veliko kasneje, ko je francoska založba Buda Musique v devetdesetih letih prejšnjega stoletja začela retrospektivno serijo izdaj etiopske popularne godbe in jazza z naslovom Ethiopiques. Nekaj let zatem je sledila še manjša britanska založba Soundway, ki je izdala Astatkejevo samonaslovljeno malo ploščo, etiopski mojster pa je postal splošno znana jazzerska ikona, ko je leta 2005 na platna prišel zadnji film Jima Jarmuscha Broken Flowers.

Jarmusch je namreč v filmu uporabil dva starejša Astatkejeva komada, ki sta se prijela in odmevala po raznih medijih – od radijskih do klubskih. Etiopski skladatelj, vibrafonist in tolkalec je dobil novo (mlajše) občinstvo.

Astatke je sicer najbolj znan kot skladatelj, a je tudi vešč multiinstrumentalist – igra vibrafon, klaviature in razna tolkala. Slednje je povezano z njegovim zanimanjem za latino jazz, ki je botrovalo k učenju igranja konga in bongo bobnov. In sedaj se je po dvajsetih letih vrnil v studio, da bi posnel cel album. Projekt je podprla založba Strut kot tretji del serije albumskih sodelovanj z naslovom Inspiration Information. Pri snemanju je Astatke sodeloval z britansko skupino Heliocentrics.

Heliocentrics je precej eksperimentalni kolektiv, ki ustvarja predvsem na osnovi improvizacije znotraj obrazcev funka, jazza in afrobeata, med vzorniki pa naštevajo tako Jamesa Browna kot Suna Ra-ja in Davida Axelroda. Vodi jih priznani bobnar Malcolm Catto , ki je sodeloval z izvajalci, kot so Quantic, Connie Price & The Keystones in drugimi. Predlani so pri Now Again – podzaložbi hiphop inštitucije Stones Throw - izdali razmetan, a zanimiv album Out There.

Naveza londonskih čudaških funkerjev z etiopskim mojstrom je nastala, ko so lani aprila v klubu Cargo izvedli ekskluziven skupen nastop. Zasluge za to, da je Astatke nastopil na enkratnem koncertu v tem programsko razgibanem londonskem klubu, gredo radijski producentki, didžejki in napovedovalki Karen P., ki že leta deluje na radijskem mediju. Zelo mlada je začela na BBC-jevem Radiu One, sedaj pa vodi razne projekte na različnih radijskih hišah. Finančno je koncert omogočila Red Bullova glasbena akademija, torej “kulturni projekt” podjetja ogabnega energetskega napitka, ki pa veliko denarja vlaga v dogodke, povezane z glasbo.

Mulatu je na tem koncertu nekako deloval kot vodja, večinoma je ležerno igral tolkala, vsake toliko pa odtolkel aranžma na vibrafonu. In podobno sedaj deluje tudi na albumu. Le da obstaja ena velika, ključna razlika. Če so na koncertu The Heliocentrics dodobra preštudirali Mulatujeve kompozicije in zvok njegove nekdanje zasedbe iz posnetkov, ki so stari okoli trideset let, se torej skušali in presenetljivo “avtentično” tudi uspeli prilagoditi mojstru, pa so pri snemanju zavzeli precej drugačno, bolj osrednjo vlogo. Zvok na plošči Inspiration Information je namreč veliko bolj oster, torej tak, kot smo ga vajeni pri Britancih že od prej; mehkobni žmoht, značilen za Astatkejevo instrumentacijo pa zasledimo le na redkih delih. Nekaj materiala je standardov, ti posnetki še najbolj referirajo na specifičen Astatkejev stil, vključujejo posebno etiopsko tonaliteto, nekaj materiala pa je povsem novega.

Zvočnost plošče je povezana tudi in predvsem s procesom njenega nastanka. Po navdušujoči londonski koncertni izkušnji so Heliocentrics začeli pisati material, naredili so osnovne zanke in gruve in jih poslali Astatkeju v Adis Abebo, kjer je napisal aranžmaje za vibrafon in tolkala. Septembra lanskega leta je prišel v vzhodni London, kjer so v enem tednu album v celoti tudi posneli. Pri snemanju pa je sodelovalo tudi nekaj v Londonu živečih etiopskih glasbenikov. Najpomembneje je, da so Heliocentrics, predvsem bobnar Catto in basist Ferguson, napisali večino materiala in da so prav oni narekovali način snemanja in osnovni stil. V promocijskem videu je tudi del, kjer se Astatke smeji, da bodo nek del posneli spet tako, kot bi hotela skupina, in Ferguson mu odgovori, da bodo najprej poskušali tako, da pa če ne bo delovalo, da potem lahko poskusijo tudi drugače. Inspiration Information tako še zdaleč ni posnemanje ali poskus recikliranja edinstvenega zvoka ethio jazza, prej gre za spoj, še bolj pa za usklajen spopad slogov. Na ploščku se umazan in vesoljski funk prepleta z Astatkejevo organsko melodičnostjo. Prepletajo se tudi tonalitete, ogromno je napol improviziranih delov. Kljub temu da gre tako za nekakšen „večžanrski eksperiment“, izdelek ne deluje preveč kaotično, na določenih delih pa kombiniranje, nabacivanje različnih slogov in vplivov prav navduši.

Inspiration Information zveni drugače, kot bi si obetali po lanskem koncertu. Ta odklon od pričakovanega je sicer sila zanimiv, vendar pa na nekaterih delih, kjer ga Heliocentrics odbluzijo v precej abstraktne impro vzorce, ne bo ravno navdušil Astatkejevih poslušalstev.

Inspiration Information je hkrati pogumna, drzna poteza skupine Heliocentrics in vrnitev kultnega etiopskega veterana Mulatuja Astatkeja.

pripravil Borja Močnik



Komentarji
komentiraj >>