Prejšnji teden je Maskin Seminar sodobnih scenskih umetnosti gostil teoretika sodobnega teatra in performansa Alana Reada, ki je v igrivi eksplikaciji obravnaval predvsem trope ovac in planšarijo. Zanimala ga je njihova krotkost in neumnost, ki je hkrati tudi najboljša obramba pred plenilci. Skozi razdelavo psihologije ovac je želel prikazati nove režime dojemanja, ki niso vezani na pastirsko logiko moči, ampak črpajo iz krotkosti in potrpežljivosti. In kaj ima vse to s teatrom? ...
V današnjem intervjuju se bomo pogovarjali z Alanom Readom, priznanim angleškim teoretikom teatra in performansa, ki je tudi profesor na oddelku za dramo King's Collegea v Londonu. V ponedeljek je bil gost Maskinega seminarja sodobnih scenskih umetnosti, kjer je v igrivi eksplikaciji obravnaval predvsem trope ovac in planšarijo. Zanimala ga je njigova krotkost in neumnost, ki je hkrati tudi najboljša obramba pred plenilci. Skozi razdelavo psihologije ovce je želel prikazati nove režime dojemanja, ki niso vezani na pastirsko logiko moči, ampak črpajo iz krotkosti in potrpežljivosti, kar naj bi bila tudi osnova demokracije.
Povezovanje teatra in planšarije je način obravnave, ki sledi Readovemu načelu jukstapoziciranja teatra in vsakdanjega življenja, o čemer je napisal tudi knjigo, dolga leta pa je kot socialni delavec vodil gledališče v četrti delavskega razreda. Njegov hermenevtični pristop odpira mnogo asociativnega prostora in razpira polja, ki bi v konvencionalni rigidni performativni teoriji najbrž ostala zaprta. Z Alanom Readom smo se pogovarjali o ovcah, Sofokleju, potrpljenju, Romeu Castellucciju in o njegovi zadnji knjigi in trenutnem projektu.
Z Alanom Readom se je pogovarjala Pia Brezavšček.
Komentarji
komentiraj >>