V Sloveniji je po raziskavah zgodovinarja Mitje Ferenca skoraj 600 večjih ali manjših grobišč povojnih pobojev. Država Slovenija šele zadnja leta dejavno, z majhnimi sredstvi, odkriva krvavo preteklost komunističnega režima, ki je dejstvo o zločinu, pisanem z veliko začetnico, skušal zakriti s kolektivno pozabo.
ZGODOVINOPISNO POSILJEVANJE PRETEKLOSTI
V Sloveniji je po raziskavah zgodovinarja Mitje Ferenca skoraj 600 večjih ali manjših grobišč povojnih pobojev. Država Slovenija šele zadnja leta dejavno, z majhnimi sredstvi, odkriva krvavo preteklost komunističnega režima, ki je dejstvo o zločinu, pisanem z veliko začetnico, skušal zakriti s kolektivno pozabo. Režimsko vsiljena pozaba pa zaradi osemnajstih let samostojnosti Slovenije ni več možna. Zato je lahko problematično delovanje novinarskega in populistično političnega ceha, ki je pri nedavno odprtem grobišču Huda Jama pri Laškem kosti, pokrite z apnom, zlorabil za dvig gledanosti in samopoveličevanje lastne ideološke pozicije. Dejstvo, da forenziki, zgodovinarji, tožilci, policija in še kakšen foh šele pričenja z resnim delom, ostaja v ozadju.
Najbolj problematična je seveda svobodoljubna interpretacija zgodovine, ki jo udeleženci v javnem prostoru zlorabljajo za trenutne politične dobičke. Politika, ki zahteva odstop aktualnega predsednika, umik simbolike komunistične preteklosti in moralno očiščenje potomcev partije, je kosti zlorabila kot alegorijo lastne moralne večvrednosti. Vsaka od udeleženih strani je v svojem času lastno trpljenje uporabila za utemeljitev svoje večvrednosti. Istočasno pa vsi udeleženci te debate pozabljajo, da pozicije, ki bi moralno večvrednost zagotavljala v nedogled, ni.
Pogovarjali smo se z zgodovinarji, ki se pri svojem delu posredno ali neposredno ukvarjajo s preučevanjem druge svetovne vojne. Pri tem nas niso zanimali statistični in podobni podatki, temveč cilji, ki bi jih morala zgodovina pri emocionalno še vedno bližnjih dogodkih odkriti in interpretirati.
Pričnimo z zgodovinarjem, direktorjem Muzeja novejše zgodovine in predsednikom vladne komisije za odkrivanje povojnih grobišč, Jožetom Dežmanom, ki je znan po svojih ostrih in negativnih ocenah komunistične Jugoslavije. Na vprašanje, ali obstaja možnost političnega soglasja o napisu na spomeniku vsem žrtvam iz obdobja 1940-1945, je povedal naslednje:
Zgodovinar filozofske fakultete Božo Repe o možnosti sprave v slovenskem prostoru pove naslednje:
Marta Verginella profesorica Teorije zgodovine na Filozofski fakulteti in redna sodelavka Univerze na Primorskem je o nevarnostih, s katerimi se zgodovinar sooča pri obravnavanju bližnje preteklosti, povedala:
Za konec pa prisluhnimo še Jožetu Pirjevcu, profesorju na fakulteti za humanistične študije v Kopru. Avtor več knjig o Jugoslaviji in Sloveniji v dvajsetem stoletju je o poskusu revizionizma s strani zgodovinarjev povedal naslednje:
Politična, ideološka in verska čustva razjedajo tudi in posebno zgodovinarski poklic. Vojne strahote in povojni poboji časovno in krajevno vplivajo na kritično presojo znanstvenega preiskovanja dogodkov pred 50 leti. Če znanstveni svet ne bo dosegel soglasja o bližnji preteklosti, ima plebs toliko manjšo možnost, da doseže medsebojno pomiritev.
Z zgodovinarji se je za vas pogovarjal Igor.
Komentarji
komentiraj >>