Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
In Memoriam Miljenko Licul (3336 bralcev)
Torek, 17. 3. 2009
Peter Karba



Liculova intenzivna, močno izrazna kompozicija linij, izzivanje prostorskih učinkov je odražalo idejo nekakšnega drugačnega gibanja države, drugačno, novo usodo države. Gledano širše, predstavlja to Liculovo delo oblikovanja denarja za petnajst let zgodovine zaresen unikum svetovnega obsega. Bila je to valuta za državo, ki si je želela biti drugačna in želje hitro pokosi smrt. Licul si je upal za neko novo, svojo državo, to je bila njegova revolucija.
Adijo Miljenko, adijo revolucija.
Miljenka Licula sem nazadnje videl enkrat jeseni Na Luži, kakor Ljubljančani pravijo priljubljenemu shajališču za Ferantovim Vrtom. Prišel je tiho in mirno, na kratko postal in se odpravil dalje. Včeraj je umrl, torej ga več nikoli ne bom videl. Sedaj se lahko samo še spomnim, kdaj sem ga videl zadnjikrat.

Umrl je človek, ki mu je bilo zaupano oblikovati predmete, ki so in še vedno predstavljajo državo Slovenijo na svetovnem prizorišču simbolov, idej in namenov. Želeli ali ne, poznali in poznamo ga vsi. Njegovo delo bi Althusser opredelil kot „praktična ideologija“.

Med njegova glavna dela tako sodijo: oblikovanje slovenskega potnega lista, slovenskih tolarjev in evro-kovancev. Leta 1992 je izšel prvi denar države Slovenije. Po težkih razpravah o imenu valute, o tem, kdo izmed nas bo našel mesto na njem, je pred nas sprva prišel niz kovancev za stotine in do pet tolarjev, ter niz bankovcev od deset do tisoč tolarjev, kakor smo poimenovali valuto.

Slovencem, ki smo tako radi kritični do vsega, razen do podna pod lastnim kozolcem ne, je usta zaprlo dejstvo, da njihov denar v krogu težkokalibrnih valut, ki smo se jih zmeraj bali, vendarle upa povsem jasno biti drugačen. Morda takrat še nismo povsem dobro znali opaziti vedrine, ki je žarela z grafik tistih mož. Ni šlo več za modalitete duo-tone ploskev, ki varirajo s cifre na cifro, ampak je vsak bankovec imel nek svoj način, vsak portret svojo identiteto. Ni jih prekril s tančico smrtne mačehovske resnobe, ni jih prekril s kategorijo države ali, posameznik je stopil pred državo.

Na teh bankovcih je Licul prikazal vso mojstrstvo grafičnega oblikovanja. Intenzivna, močno izrazna kompozicija linij, izzivanje prostorskih učinkov je odražalo idejo nekakšnega drugačnega gibanja države, drugačno, novo usodo države. Gledano širše, predstavlja to Liculovo delo oblikovanja denarja za petnajst let zgodovine zaresen unikum svetovnega obsega. Bila je to valuta za državo, ki si je želela biti drugačna in želje hitro pokosi smrt. Licul si je upal za neko novo, svojo državo, to je bila njegova revolucija. Adijo Miljenko, adijo revolucija.

Za Radio Študent, Peter Karba


Komentarji
komentiraj >>