Nedelja, 22. 3. 2009
Bogdan B
Marilyn Crispell je nedvomno ena izmed najboljših pianistk zadnjega obdobja. Obdobja, ki se je pričenjalo v osemdesetih z njenim sodelovanjem z Anthonyjem Braxtonom, s katerim je posnela številne albume, s sodelovanjem v skupini Reggieja Workmana in celim kupom drugih projektov, ki so pripeljali do številnih odličnih albumov, predvsem za založbi Leo Records in ECM. (v celoti!)
* Marilyn Crispell je nedvomno ena izmed najboljših pianistk zadnjega obdobja. Obdobja, ki se je pričenjalo v osemdesetih z njenim sodelovanjem z Anthonyjem Braxtonom, s katerim je posnela številne albume, s sodelovanjem v skupini Reggieja Workmana in celim kupom drugih projektov, ki so pripeljali do številnih odličnih albumov, predvsem za založbi Leo Records in ECM. Naj ob tem dodam, da je bil prav koncert Marilyn Crispell prvi jazzovski koncert podpisanega, saj je Crispellova nastopila v kvartetu pokojnega Petra Kowalda v začetku osemdesetih v Kulturnem domu v Krškem.
Album Vignettes, ki ga je posnela v Luganu aprila 2007, je šele njen tretji solistični jazzovski recital, izdan na CD formatu. Še vedno odzvanja izjemen album For Coltrane, ki ga je leta 1993 izdala pri Leo Records. To je morda celo njen najbolj oseben izdelek, kar jih je bilo moč slišati. Dve leti kasneje je izšel Live in Woodstock za založbo Music & Arts, po nekaj odličnih izdajah za ECM pa je za to založbo izdala še solo izdelek.
Vignettes je neke vrste retrospektiva kreativnega pristopa h klavirju, kot ga poznamo iz opusa Crispellove. Zvočnost klavirja je na tem albumu zaobjeta do skrajnosti. Gre za preplet nenehnega raziskovanja zvočnosti, tehnike igranja, dinamike in tempa. Poleg tega smo deležni še različnih pristopov glede na izvor glasbe. Kljub nekaterim zelo izstopajočim melodičnim delom, je celotno gradivo odigrano v duhu improvizacije, ki ne dopušča ravnodušnosti.
Že naslov albuma pove, da so jedro albuma vinjete, okrog katerih je Crispellova zgradila kompozicije, ki vsaka zase povedo prepričljivo zgodbo, skupaj pa tvorijo celoto, ki ob koncu pripelje do izrazito čustvenega odnosa do skladb, tako da po koncu poslušanja tudi poslušalec potrebuje precej minut, da pride k sebi in stopi nazaj v običajen življenjski ritem. A to ni nič novega pri Crispellovi. Je ena tistih umetnic, katere glasba gledalca ali samo poslušalca posrka z lahkoto, saj način igranja in oblikovanje zvoka ne dopuščata pasivnosti. Odnos do njega dela je prijetno zavezujoč in daje navdih vsemu, čemur se posvečamo. To pa so kvalitete velikih glasbenikov. Vignettes je samo še en briljanten korak v njeni vedno bogatejši karieri. Veliko užitka.
pripravil Bogdan Benigar
Komentarji
komentiraj >>