...Amerika krepi nadzor nad mejo z Mehiko...
...Člani izraelskih laburistov potrdili vstop stranke v vlado...
...Afriška unija nadaljuje s sankcijami zoper Mavretanijo...
...Predsednik ŠOU Jernej Štromajer napoveduje prenovo...
OFF NAPOVEDNIK
»Če že ne morem biti več guverner, bom vsaj radijski voditelj. Slava za vsako ceno,« si je verjetno mislil nekdanji guverner Illionisa Rod Blagojevich, medtem ko je tehtal ponudbo ene od lokalnih radijskih postaj, da bi se jim pridružil pri delu.
Ponujene službe razvpiti Blagojevich, ki ga je s položaja odnesel sum korupcije in afera s prodajo Obamovega senatorskega sedeža na dražbi, sicer ni sprejel, se pa »špikiranju« kljub temu nikakor ni mogel opreti. Po pogovorih sta se z radijskim delodajalcem tako našla pri tem, da je Blagojevich za en dan nadomeščal voditelja, vodil njegovo oddajo, sprejemal telefonske klice in se pogovarjal z gosti. Kako zadovoljno je bilo poslušalstvo, ni znano. Je pa znano, da je bil izjemno zadovoljen ex-governerjev glas.
Po končani Blagojevichevi enodnevni radijski seansi je v močni zadregi ostal voditelj, ki je nekdanjemu guvernerju Illionisa odstopil termin. Poznavajoč nekdanjega guvernerja, nikoli namreč ne bo zares prepričan, da se njegovo voditeljsko mesto in oddaja ne bi utegnila znajti na kateri od dražb.
OFF PROGRAM
Združene države krepijo nadzor nad mejo z Mehiko. Po napovedih ministrice za domovinsko varnost Janet Napolitano, bodo Američani na južno mejo poslali dodatnih 500 zveznih agentov, zveznim državam ob meji in indijanski plemenski policiji pa namenili 60 milijonov dolarjev »kao pomoči«. V imenu krepitve boja proti trgovini z mamili bo zvezni FBI ob tem ustanovil posebni urad, ki bo sodeloval z mehiškimi silami, zvezna agencija za boj proti mamilom – DEA pa bo prav tako okrepljena. Mnenja, da je za razmah nasilja med narkokarteli v Mehiki in vedno pogosteje tudi v Ameriki, v največji meri kriva prav oblastna represija na obeh straneh meje, Washington vztrajno ignorira.
Če ameriška politika na področju preprečevanja trgovine z mamili ostaja enaka oziroma še trša, pa se preko mlake spreminja zdravstveno zavarovanje. Obe največji zdravstveni zavarovalnici, America's Health Insurance Plans ter Blue Cross and Blue Shield Association, sta predlagali prenehanje s prakso zaračunavanja višjih premij bolnim ljudem ali ljudem s telesno okvaro. Še lani se ti, zaradi čistemu dobičku naravnane politike zavarovalnice, sploh niso mogli zavarovati, ko pa so zavarovalnice ugotovile, da je moč služiti tudi z bolnimi, so ti, seveda ob plačilu znatno višje premije, postali dobrodošle stranke.
Centralni komite izraelske laburistične stranke je z močno večino potrdil strankino priključitev vladni koaliciji novega mandatarja Benjamina Netanjahuja. Slednjemu je sodelovanje laburistov že včeraj obljubil njihov predsednik Ehud Barak, ki pa je dokončno odločitev moral prepustiti strankinim članom. Ob ekstremnemu »Izraelu-našemu domu«, ortodoksnemu Šasu in Netanjahovemu Likudu, bo tako leva laburistična stranka v sicer desni koaliciji, skušala skrbeti za ravnotežje.
V prvi fazi bodo laburisti morali paziti na izpolnitev zadnjih Netanjahovih obljub, da bo takoj po nastopu nove vlade nadaljeval z mirovnimi pogovori s Palestinci. »Vsi Palestinci bi morali razumeti, da imajo v naši vladi partnerja za mir,« se je širokoustil predsednik Likuda, ki je še pred časom imel na mirovna pogajanja drugačne poglede. Ko smo že pri miru, spomnimo, da jutri mineva 30 let od mirovne pogodbe med Izraelom in Egiptom.
Afriška unija – AU bo nadaljevala s sankcijami proti Mavretaniji, kljub drugačnim zagotovilom njenega predsednika Muammarja Gaddafija v začetku meseca. Po mnenju Sveta za mir in varnost pri AU, vojaški režim v Mavretaniji še vedno predstavlja nevarnost. Sankcije proti državi so bile sicer uvedene po tem vojaškem puču in strmoglavljenju predsednika Sidija Oulda Cheikha Abdallahija.
Oblasti indonezijske province Zahodne Papue so ugrabile štiri nizozemske novinarje, ker ti naj ne bi imeli dovoljenja za pokrivanje protestov proti regionalnemu parlamentu in vrnitve neodvisnega vodje Papue Nicholasa Jouweja, iz štiridesetletnega izgnanstva na Nizozemskem. Zahodna Papua, prej znana kot Irian Jaya, je bila Indoneziji z nizozemskim privoljenjem priključena leta 1969, vse od tedaj pa indonezijske oblasti območje opravljajo s trdo roko. Tedaj je na Nizozemsko odšel tudi Jouwe, ki pa se je pretekli teden, z namenom posredovati pri mirovnih pogovorih med Papuo in Indonezijo, smel vrniti. Proti centralni oblasti so bili naperjeni tudi omenjeni protesti, na katerih so demonstranti od regionalnega parlamenta zahtevali, da bojkotira državne volitve, sklicane za 9. april.
Hrvaški sabor je s 119 glasovi za in le z enim proti potrdil vladin predlog in ratificiral Severnoatlantsko pogodbo. S tem je Hrvaška storila še en korak proti zvezi Nato, v katero dokončni vstop pričakuje na vrhu zavezništva v začetku aprila. Njena usoda pa je, kot je znano,v rokah drugih, tudi političnih palčkov nergačev iz sosednje Slovenije.
Pred prihajajočim vrhom »kao najrazvitejših« držav G-20 sta poslance evropskega parlamenta v Strasbourgu nagovorila gostitelj vrha, britanski premier Gordon Brown in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Brown je evroposlancem predočil, da mora Evropa s svojimi predlogi postaviti temelje za nov globalni finančni sistem in naletel na splošno odobravanje. Predsednik parlamenta Hans-Gert Pöttering je ob tem dejal, da vrh G-20 ponuja »enkratno priložnost voditeljem razvitih držav za oblikovanje skupnega načrta.« Skupni načrt v koristi samooklicanih razvitih.
V Strasbourgu pa se v okviru projekta EP Interaktivno mudita urednik Urh in sodelavec Janković. Več o prvih stikih z evropskim parlamentom bo v prvem javljanju povedal Urh:
Predsednik Študentske organizacije univerze v Ljubljani Jernej Štromajer je napovedal prenovo aktov, demokratizacijo in transparentnost ŠOU-a, kateremu želi povrniti »romantiko«. Več o reformnih načrtih je spregovoril Štromajer sam:
Ustavno sodišče je odbilo predlog marginalne Stranke slovenskega naroda - SSN, naj do končne odločitve o pobudi s katero stranka spodbija več določb zakona o referendumu, zadrži uveljavitev zakona o ratifikaciji pristopa Hrvaške k Natu, hkrati pa tudi prekine z zbiranjem podpisov za referendum. Ustavno sodišče je v argumentaciji zapisalo, da lahko ratificirani zakon zadrži le, če ta povzroča »težko popravljivo škodo« in da SSN v svoji pobudi ni precizno navedla, glede katerih določb zakona o referendumu naj ustavno sodišče zadrži njihovo izvrševanje.
Akademija Izbruh skupaj s Tomom Štularjem pripravlja multivizijsko predstavitev z naslovom »Vzhodna Evropa v času komunizma«. Več o dogodku pa član AKD Izbruh, Darči.
Komentarji
komentiraj >>