Na primeru ratifikacije protokola o pristopu sosednje Hrvaške v severnoatlantsko zavezništvo – zvezo NATO, katerega mora kot polnopravna članica v Washington deponirati tudi domača Republika, se še enkrat več potrjuje, da to državo pravzaprav vodi Ustavno sodišče. Jutri sicer poteče 35 dnevni rok, v katerem bi morala v političnem smislu popolnoma obskurna kakopak da izven-parlamentarna narodnjaška stranka zbrati zahtevanih 40 tisoč podpisov za razpis referenduma o ratifikaciji hrvaškega vstopa v zvezo NATO. To ji sicer res omogočajo določila zakona o referendumu in ljudski iniciativi, katerega ujetnici sta domača mlahava izvršna in zakonodajna oblast koalicije Boruta Pahorja. Toda zdaj je že jasno, da to Stranko Slovenskega naroda, katere pozivu se je do sedaj odzvalo pičlih 1100 narodnjakov in drugih navijačev, zgolj kot nepomembno orodje, da si uradno ne umažejo lastnih rok, izrabljajo politične sile, katerih vsa politični kapital je redno zaostrovanje obmejnih in drugih odnosov prav s sosednjo Hrvaško.

Kdo te sile so, je sicer samo po sebi jasno že iz poteka proceduralnega zapletanja in oviranja vstopa sosednje Hrvaške v nebodijetreba zvezo Nato. Ker je Stranki Slovenskega naroda, v kateri imajo te dni kar dva predsednika, pač uspelo zbrati le 1100 podpisov, je jasno, da ji brez logistične in druge podpore Zavoda 25. junij, ne bi uspelo nabrati niti predloženih 5363 podpisov pod pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Ta zavod, ki si je za osnovni smisel svojega obstoja zadal prav prejudiciranje pač nedoločene meje s sosednjo Hrvaško, pa je vendarle povsem jasno in odkrito povezan s Slovensko ljudsko stranko in njeno Slovensko narodno zvezo, na katero svoje sedanje politično delovanje omejuje direktor Marjan Podobnik. V Državnem zboru sprejeta ozemeljska resolucija, s katero se je domača mlahava izvršna in zakonodajna oblast dokončno osramotila in gladko malo zapravila še tisto malo pogajalske prednosti, naj bi uradno Zavod in politične sile, ki se skrivajo v ozadju, pomirila, zato so svoje referendumske aktivnosti uradno ustavili.

Toda vse bolj se zdi, da referendum pravzaprav sploh ni osnovni cilj predlagateljev projekta. Gre le za ohranjanje medsosedskih napetosti. Sam referendum bi sicer bil za ta namen več kot odličen. Toda ljudstvo se pač ni zgodilo oziroma se za te pritlehno politične namene pač ni prebudilo. Zato so v Stranki slovenskega naroda po navodilih svojih političnih botrov in gospodarjev, ki morajo zaradi uradne povezanosti z državnozborsko politiko ostati v ozadju, poskusili še z zadnjo proceduralno možnostjo, torej napadom na Ustavno sodišče, na katerega so 11. marca naslovili pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti določb kar zakona o referendumu in o ljudski iniciativi. Za povrh pa predlagajo še začasno zadržanje izvrševanja zakona o ratifikaciji protokola o pristopu Republike Hrvaške v NATO, ki so ga sicer danes dokončno z veliko večino potrdili tudi v hrvaškem saboru.

Toda prav danes je denimo luč sveta ugledala odločitev Ustavnega sodišča, da se uveljavitev in izvršitev domače ratifikacije Hrvaške v Nato, za katere dodatno zakasnitev izven-parlamentarnim narodnjakom pač niti približno ni uspelo zbrati dovolj podpisov, ne bo zadržala. Jutri tako poteče 35 dnevni rok, v katerem morajo narodnjaki nekako napaberkovati še potrebnih 38.900 podpisov. Prav nobenih možnosti sicer ni, da bi jim to lahko kako uspelo. Toda prav tako nobenega dvoma tudi ni, da ne bodo čakali do zadnjega, prav tako proceduralno določenega sedmega dne, do katerega morajo o svojem neuspehu obvestiti pristojne organe Državnega zbora.

Tudi to sicer potrjuje predvsem to, da so nastopači, ki v teh dneh polnijo osrednje kvadratne centimetre in sekunde informativnih vsebin domačih medijskih trobil večinskega diskurza, vodeni iz ozadja. Da hkrati poteka tudi spopad za lažjo in večjo vodljivost v stranko kot zasebno podjetje registriranih navijačev in novodobnih ne ve se prav natančno kaj vse da zares počnejo poslovnežev, pričajo zapleti glede njenega zakonitega zastopnika oziroma predsednika. Trenutno ima namreč kar dva. Ker se je Zdenko Vinkov javno širokoustil, da s predsedniškega mesta odstopa, so ga po njegovih besedah brez njegove vednosti zamenjali, in za predsednika oklicali od predvolilne kampanje naprej pač zaprtega Andreja Šiška. Prvi sicer pravi, da odstopne izjave nikoli ni podpisal, drugega pa v javnosti in na prostosti zastopa podpredsednik Lovro Škrinjarič.

Katera struja je tako prevzela komando, pa je pač jasno iz podatka, da je bil sedanji predsednik Andrej Šiško, ki iz zapora med drugim menedžerira tudi Hervarde, do spektakularne aretacije pred televizijskimi kamerami mariborske NET TV stalno prijavljen na domačiji Joška Jorasa. Tako je bil varen pred pošto iz sodišča in domačimi organi pregona nasploh. Hervardi sicer običajno marširajo ob boku Marjana Podobnika, ko je potrebno poskrbeti za televizijskemu občestvu udarne slike. Joško Joras pa je tako član Zavoda 25. junij kot SLS in njene Slovenske narodne zveze. Marjanu Podobniku in silam, ki iz ozadja upravljajo z njim, se tako res ni potrebno uradno vračati v domačo politiko. Pravzaprav se iz nje sploh nikoli še ni zares umaknil. Le bolj v političnem blatu je začel delovati.

Toda obsodb tovrstnih manipulacij iz uradne politike ni. Ok. potem ko so propadla pogajanja z narodnjaki, na katera se je kot osel na led pognal predsednik vlade Borut Pahor, se je proti referendumu enotno izrekel ves državni vrh. Toda do referenduma sploh ne bo prišlo. Stopnjevanje medsosedskih napetosti za povsem pritlehne in kratkoročne politične cilje pa se bo še naprej nadaljevalo. To slovensko državo z malim d pa bo še naprej kot dobra vlada s svojimi odločitvami vodilo Ustavno sodišče. Danes je fuck off reklo s proceduralnimi žavbami namazanim izven-parlamentarnim narodnjakom. V prihodnjih tednih pa si lahko njihovega dvignjenega sredinca nadeja še celotna parlamentarna opozicija, ki je pred dvema dnevoma vložila zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so odgovorni za pripravo in izvedbo štetja izbrisanih in neustrezno izvrševanje odločbe prav Ustavnega sodišča.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z ugotovitvijo, da to državo pravzaprav vodi Ustavno sodišče v zobeh poskrbel Tomaž Z.