… samomorilski napadi v Iraku in Pakistanu ...
… v Srbiji sprejeli protidiskriminacijski zakon …
… končalo se je zbiranje podpisov za referendum o vstopu Hrvaške v NATO pakt …
… LDS predstavil sedem veličastnih za volitve v Evropski parlament …
OFF NAPOVEDNIK
Na 135. obletnico rojstva generala Maistra vam postrežemo z dvema sladkima novicama iz vojaškega sveta. Prva novica prihaja iz U S and A, kjer so vojaka Adisa Aiyetoro, veterana, ki že 19 let služi ameriškemu praporu, obsodili na šest mesecev ječe in plačilo 1300 zelencev. Vojaški tehnik je namreč domneval, da ga nadrejeni zaradi tuberkuloze in kroničnih bolečin v križu ne bodo poslali v Irak. Ker se vojaški zdravniki niso zedinili okoli resnosti zdravstvenega stanja napol pokončnega vojaka, so nadrejeni tudi z njim hoteli zapolniti vrzeli v okupirani arabski državi.
Iz druge ameriške kolonije, Afganistana, pa poročajo o neuspešnem napadu njihovih nasprotnikov, talibanov. Potencialni samomorilec naj bi pot v raj k premnogim devicam tlakoval s samorazstrelitvijo na uradu notranjega ministrstva v provinci Helmad. Ob poslavljanju od soborcev in prihodnjih kvazi mučenikov pa se je zgodila neljuba situacija, ko je peklenska naprava prehitela samomorilčeve namene. Izjava talibana po smrti bi bila lahko tudi taka:
Vi pa berete vojaško nesposobni OFF program Radia študent.
OFF PROGRAM
O uspešnih napadih na civiliste poročajo iz Iraka in Pakistana. V Bagdadu je eksplozija avtomobila bombe pred nakupovalnim središčem zahtevala vsaj 20 življenj. Skoraj dvakrat toliko ljudi je ranjenih. Pred mošejo v pakistanskem mestu Jamrud pa je verjetno samomorilski napadalec poleg svojega vzel še 48 življenj. Med žrtvami naj bi bilo največ mož postave, ki so se v mošeji zbrali ob redni molitvi. V obeh državah v zadnjem mesecu raste število napadov na civiliste.
Vlada Gvineje Bisau po uboju dolgoletnega predsednika Bernarda Vieire zaradi pomanjkanja denarja ne more izpeljati novih predsedniških volitev. Slab finančni položaj in nemirne razmere v državi onemogočajo izpeljavo volitev, ki bi morale biti izpeljane v 60–ih dneh po smrti prejšnjega predsednika. Še ena v vrsti nemirnih afriških držav se sooča z velikim vplivom narko kartelov, ki preko države iz Južne Amerike v Evropo tihotapijo kokain.
Glavni haaški osumljenec Ratko Mladić se prikazuje na vseh krajih modrega planeta. Iz kenijske Mombase so namreč sporočili, da so aretirali nekega moškega, ki naj bi ga iskalo mednarodno haaško sodišče. Po svetovnih medijih so se pojavila ugibanja, da naj bi šlo ali za zloglasnega klavca iz Srebrenice ali za Gorana Hadžića, vodjo hrvaških Srbov. Kenijska policija podatkov o aretiranem ne daje. Iz Srbije sporočajo, da je malo verjetno, da je aretirani kdo od omenjene dvojice.
Iz omenjene balkanske države pa prihaja novica, da je srbski parlament po enomesečnem odlogu le sprejel zakon o prepovedi diskriminacije. Zakon je vlada v začetku meseca marca iz procedure umaknila pod pritiskom verskih in tradicionalnih skupnosti. O razlogih za dokončno sprejetje zakona pa je več povedal naš sogovornik Sašo Gajin iz Centra za unapređivanje prava iz Beograda:
Dokončno se je iztekel rok za zbiranje podpisov za razpis referenduma o vstopu Hrvaške v NATO pakt. Pobudniki referenduma so zbrali podobno število glasov kot ima stranka članov. Premier Pahor je tako že napovedal, da bo Slovenija vladi ZDA kmalu poslala ratifikacijsko listino. Ker so se navijači, ki se gredo ob prostem času politiko, soočali s hudimi znotrajstrankarskimi boji, je pričakovan padec pobude za referendum predsednik pol-stranke Zdenko Vinkov za glavnega krivca označil parlamentarne stranke in Zmaga Jelinčiča:
Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je že podpisal zakon o ratifikaciji protokola o vstopu Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi in ga že poslal v podpis predsedniku države Danilu Türku. Zakon bo ekspresno tudi objavljen v elektronski izdaji uradnega lista. Mogoče pa se eminencam slovenske politike le uspe izkopati iz politične infantilnosti, v katero so zaplavali v preteklih mesecih.
Ministrstvo proti bolezni je napovedalo cepljenje proti humanemu papiloma virusu HPV za deklice v šestem razredu osnovne šole. Cepljenje bo s prihodnjim šolskim letom brezplačno in se bo financiralo s prihranki ministrstva in ZZZS. Ministrstvo je v zadnjih mesecih s farmacevtskimi podjetji vodilo pogajanja, na katerih so dosegli delno znižanje cen cepiv. Mnenje o odločitvi ministrstva je podala vodja skupine za samopomoč pri društvu Kala Renata Mermal Capuder:
Komentarji
komentiraj >>