Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
DRUGA POSEBNA EDICIJA (ANTI)TEOREME: DRUGI SVEŽENJ PRAKTIČNIH PROKRIZNH UKREPOV (3656 bralcev)
Torek, 14. 4. 2009
Igor Bijuklič



Domnevamo, da je oblika današnjega kapitalizma le izredno dovršena forma (post)religioznosti, s katero se človeštvo peha ne v boljši jutri, temveč kar naravnost v sama nebesa. To pa vedno počne na račun brutalnega izničenja našega edinega sveta. Od zdaj naprej bi bilo potrebno brez oklevanja obsoditi in onemogočit vse praktične in idejne zanikovalce našega sveta-planeta zemlja, ki ga želijo uničiti, zapustiti in zamenjati za nekega drugega, bojda boljšega, neskončnega in gloriozno večnega.


(zvočni posnetek celotne oddaje)

 

DRUGA PO SEBNA EDICIJA (ANTI)TEOREME: DRUGI SVEŽENJ PRAKTIČNIH PROKRIZNH UKREPOV

ALI KAKO ŠE OSTREJE NADALJEVTI S POGLABLJANJEM KRIZE IN UNIČEVANJEM TISTEGA, KAR SE DRUGI TRUDIJO REŠITI

Nergači, lenuhi, iztirjenci in tajni agenti alternativne sredine smo medse sprejeli nove člane in članice, ki še premorejo nekaj zdravega razuma z dodatkom mišljenja, humorja ter jajca in/ali jajčnike. Tako okrepljeni smo pred dnevi ponovno neformalno zasedali v senci bližnjega parka. Še odločnejši in lucidnejši kot prejšnjikrat smo v sodelovanju z Radiem Študent med blebetanjem, čvekanjem in popivanjem pripravili obljubljeni drugi sveženj prokriznih ukrepov. Razlog, da je do nadaljevanja tudi zares prišlo, je le eden. Nihče od nas ne verjame, da se stvari ne morejo odvijati drugače kot se!

Medtem ko je sam Pahor Tehnokrat prejšnji teden molčal o zadnjem vladnem svežnju protikriznih ukrepov, bomo mi o lastnih inovativnih prokriznih ukrepih nocoj na ves glas javno spregovorili. V naslednje pol ure apeliramo na vse prokrizno usmerjene poslušalke in poslušalce, ki ravno tako kot mi ne verjamejo, da je to, kar nam pripravljajo strokovnjaki, učenjaki in druge svete krave, edina možna rešitev.

V svojem strahu in nemoči je tehnokratska Pahorjeva vlada - kot odgovor na naše predloge o zmanjšanju dela na tri dni v tednu po pet ur na dan - pripravila povračilni ukrep in sklenila podaljšati delovno dobo do 65. leta. Čeprav je vlada svoje namere pred dnevi zanikala, jo imamo na sumu, da gre le za poceni slepilni manever. Ravno zato podajamo na tem mestu še bolj inovativno utemeljitev nove anti-deloholične zakonodaje, predstavljene v prvem svežnju prokriznih ukrepov.

Naše utemeljitve se nikakor ne ubadajo s servisiranjem obstoječega sistema proizvajalnega, zaslužkarskega in potrošniškega življenja, temveč prestavljajo horizont na povsem drugo raven, čemur mi pravimo nasproti pogojem dobrega življenja. Zato uvajamo predlog, ki omogoča drugačno razumevanje pojma ekonomija. Ta predlog je namenjen predvsem tistim, ki jih je obsedla religiozna gorečnost o svetosti dela in druge predstave o neskončnosti.

Od zdaj naprej ni nič narobe, če državljanke in državljani ekonomijo razumejo kot ohranjanje in ne več kot zgolj proizvajanje česarkoli že - vednosti, vrednosti, bogastva, stvari ali celo ljudi. Gre za ukrep, ki meri na obujanje ekonomije kot veščine obnavljanja pogojev za življenje. Prakticiranje ekonomije ohranjanja se tesno veže na nove vrline državljanov kot je skromnost, ki je odlika iznajdljivih, premetenih in zvitih, ki za dobro življenje ne potrebujejo kupov sofisticiranih materialnih in idejnih naprav.

To razumevanje ekonomije se veže na princip cikličnosti, torej letnih časov, narave, sveta in ne premočrtne neskončnosti, ki nima več opravka z zemeljskim, temveč brezglavo drvi v nadzemeljska in nebeška prostranstva. Ta ukrep želi dokončno pokopati ali vsaj zamejiti (post)kapitalizem in »managerizem« kot edino zdaj ustoličeno obliko ekonomije, ki deluje po skrajno nevarnem religioznem principu neskončnosti brez meja, torej po principu, ki našo mater zemljo izrablja le kot izstrelitveno ploščad za neskončna nebesa.

Domnevamo, da je oblika današnjega kapitalizma le izredno dovršena forma (post)religioznosti, s katero se človeštvo peha ne v boljši jutri, temveč kar naravnost v sama nebesa. To pa vedno počne na račun brutalnega izničenja našega edinega sveta. Od zdaj naprej bi bilo potrebno brez oklevanja obsoditi in onemogočiti vse praktične in idejne zanikovalce našega sveta - planeta Zemlje, ki ga želijo uničiti, zapustiti in zamenjati za nekega drugega, bojda boljšega, neskončnega in gloriozno večnega.

Naš anti-deloholični ukrep ne le, da podpira razvoj različnih veščin lenobe, temveč se želi zoperstaviti vsem nevarnostim, ki izvirajo iz neskončnosti. Torej neskončnemu napredku, neskončnemu proizvajanju, neskončnemu trošenju, neskončnemu uničevanju zemlje in neskončni neumnosti. Brez domišljavosti lahko povemo, da človeška žival ne potrebuje nikakršne neskončnosti za dobro življenje. Neskončnost za svoj obstoj potrebujejo le angeli, svete krave, bogovi, polbogovi in hujskaški svečeniki, ti pa so tako in tako z dekretom prepovedani v državi Slovenija.

V okviru tega dekreta predlagamo tudi dokončno ukinitev raznih absurdnih merskih enot, kot je to recimo BDP (bruto domači proizvod), s katerim naj bi presojali in merili naš napredek ali kar dobro življenje. Namesto tega predlagamo, da bi merilo za dobro življenje premaknili z abstraktnih meril za proizvajanje, kjer vladajo številke, na konkretna dejstva dobrega življenja, ki ne morejo biti druga kot obilica prostega časa, ki ga državljani koristijo za igranje, ustvarjanje, branje, kontemplacijo, seks ali politiko.

Naslednji inovativni prokrizni ukrep izhaja iz serije ukrepov, ki želijo nazaj uvesti razlikovanje med osnovnimi pojmi in kategorijami. Nenehno samorevolucioniranje (post)kapitalizma je mnoge ključne kategorije pometalo v skupni koš ali talilni lonec funkcionalne vednosti, kar posledično onemogoča premislek o čemerkoli. Serija teh ukrepov tako skuša nazaj ločiti recimo državljana od potrošnika, državo od podjetja, upravljanje od politike in ustavo od kosa papirja. Ta prokrizni ukrep - čeprav se v prvem planu ukvarja z besedami in pojmi - bo kmalu imel povsem dejanske destruktivne posledice za trenutno ustoličene dogme.

Za začetek bomo skušali uvesti razliko med posedovanjem in lastnino. To, kar človek in druge živali ustvarijo s svojim delom, delovanjem in ustvarjanjem, to lahko državljanke in državljani tudi posedujejo. Ne morejo pa posedovati tudi tistega, kar ne proizvedejo in ustvarijo oziroma tistega, kar se sploh ne da proizvesti in ustvariti, recimo narave. Osnovna zakonodajna opredelitev na področju dela in ustvarjanja se topogledno glasi: državljan in državljanka lahko posedujeta rezultate svojega lastnega dela in pa tudi dela prejšnjih generacij.

Ne moreta pa posedovati - kaj šele dedovati - tistega, kar ne človek in ne bogovi ne morejo ne pridelati in ne ustvariti in kar je tako človeku kot bogovom dano vnaprej. Torej elementov – zraka, vode, zemlje, ognja; in tudi spomini, simboli ne morejo biti privatna lastnina. Politična žival ne sme posedovati ne narave in ne nadnaravnega, ne spominov, ki so postali javni/skupni in ne simbolnega, ki se oblikuje v javnosti. Zasebni spomin je zagotovljen in nedotakljiv, a le znotraj meja zasebnega prostora.

Ponavljamo, da je prepovedana kakršna koli možnost posedovanja zemlje, zraka, vode, ognja in etra! Vsako morebitno onesnaženje le-teh je deležno takojšnjih in praviloma najhujših sankcij s strani države. Kot primer tega naj navedemo, da lahko državljan ali državljanka posedujeta hišo, ne moreta pa posedovati zemlje pod njo, zraka nad njo ali vode okoli nje. Ti elementi so namreč darovani s strani narave, zato jih mora sleherni državljan vzeti v skrb in ohranjati ter predati naslednjim rodovom.

Drugi sveženj prokriznih ukrepov se na tem mestu loteva tudi pereče in nadvse pomembne problematike vzgoje in izobraževanja. Ker trenutni model vzgoje in izobraževanja - posebej z uvajanjem bolonjske reforme - vodi k proizvajanju čim večjega števila vrhunsko kvalificiranih ter specializiranih idiotov in ne državljanov, se na tem mestu lotevamo radikalne prenove izobraževalnih ciljev.

Bodoča vzgoja državljank in državljanov gradi na prepovedi socializacije in kulturacije, kar pomeni na prepovedi kakršnega koli podružbljanja in kultiviranja novorojenih otrok. Državljanke in državljani niso ne družbena in ne kulturna bitja, pač pa politične živali, ki veliko dajo na različne umetnosti. V tem primeru smo paket predlogov poimenovali »državljanska vzgoja«. Ta pa nima nikakršne povezave s prepoznavanjem simbolov države, petjem himne, nacionalnim ponosom, ljubeznijo do domovine ali s planinarjenjem, ki z državljansko vzgojo dejansko nimajo ničesar skupnega.

Predlog o novem pomenu »državljanske vzgoje« že v izhodišču predvideva, da se deklice in dečke vzgaja v izrazito samostojne posameznice in posameznike, v samosvoje, trmoglave osebnosti, katerih meja trme in trmoglavosti je le tista, ki jo predstavlja trma in trmoglavost drugega. Tako imenovan pedagoški proces se načrtno izogiba ustvarjanju poslušnih in ubogljivih osebkov. Iz vzgojnega procesa se posebej izključuje tudi vsa družbena pravila lepega, nujnega ali zaželenega obnašanja.

Država temelji na pluralizmu in raznolikosti, posledično mora vzgoja državljank in državljanov graditi na prepovedi socializacije in kulturacije. Cilj vzgoje ni pridno in ubogljivo, kaj šele Boga boječe kulturno družbeno bitje. Državljanke in državljani so v strogem pomenu besede nekulturni. Cilj vzgoje je bojevita politična žival s smislom za lepoto in umetnost, ki je zmožna nositi polno odgovornost za svoja dejanja in usodo svoje politične skupnosti.

Otrok se ne uči ne miru, ne ponižnosti in ne prepovedi konfliktnosti, temveč raznovrstnih sposobnosti in veščin reševanja konfliktov ter razreševanja nasilnosti. Otroci se ne vzgajajo v družbena bitja, v pridne fantke in punčke, temveč v poredne politične, spolne živali, zmožne seksa, ljubezni, konflikta, spopada, obrambe, besednega in nebesednega komuniciranja, političnega govorjenja in pisanja ter navsezadnje tudi nasilja in vojskovanja v pomenu morebitne obrambe neposredno ogrožene države ali individualne samoobrambe.

Da bi osnovali boljše pogoje za razvoj samostojnih, odgovornih ter pogumnih posameznic in posameznikov, predlagamo uvedbo naslednjih učnih predmetov, ki po pomembnosti nič ne zaostajajo za naravoslovnimi predmeti, kvečjemu bi jih po številu učnih ur morali celo prekašati. Predlagamo uvedbo predmeta o praktičnih veščinah retorike in javnega nastopanja, nadalje, spolno vzgojo v najširšem pomenu besede, ki ne izključuje spoznavanja raznovrstnih spolnih praks in njihovih zgodovinskih ozadji. In nenazadnje učne ure veščin samoobrambe z različnimi tehnikam.

Izobraževalni sistem države od najmanjših nog tudi in predvsem omogoča med-otroško komunikacijo, ki poteka tudi po poti telesne in nasilne (ne)komunikacije. Ravno v te namene je za vsakega državljana in državljanko obvezen od najzgodnejše dobe permanenten trening različnih obrambnih/borilnih veščin, saj se natanko skozi nje seznanijo s prednostmi in nevarnostmi, nujnostmi in morebiti celo odvečnostmi nasilne medčloveške komunikacije. To je tudi glavni smoter te vzgoje.

Ker so krizni časi izredno plodni za vznik raznoraznih populizmov, kultov, ljubljenih vodji, pop zvezd vseh izvorov in drugih ljubezenskih mašinerji smo pripravili osnutek naslednjega prokriznega ukrepa, ki naj bi ločil nadvse čislan pojav ljubezni od njegove zlorabe v javnem prostoru.

Ljubezen je ne le medčloveški pač pa splošni med-živalski pojav privlačnosti in vdanosti, vendar je hkrati tudi religiozni izdelek posebno nevarne vrste. Zato mora biti podobno kot družina in privatni prostor jasno ločen do javnosti, torej od države in politike. Ta razdelitev je ena osnovnih predpostavk političnega funkcioniranja države, obstoja političnega in dobrega življenja sploh.

Ljubezen je dojeta kot »naravna« reč/sila in kot religiozni izdelek, v mejah države pa sodi v privatnost, predvsem v družino in oikos ter v intimo. Ljubezen je usodnega pomena za vsakega posameznika in posameznico, torej tudi za državljanko in državljana, a le kot predpostavka in kot možnost umika iz javnosti, ko jo meščanka in meščan potrebujeta.

Hkrati pa velja tudi ostra prepoved zlorabe ljubezni v kakršne koli javne, religiozne, družbene, ekonomske in podobne anti-politične namene. Eksplicitno je prepovedano kakršno koli pridiganje ljubezni, sploh uporabe ljubezni kot vrhunske naravne in privatne, zasebne…, religiozne sile v javne namene in v javnih prostorih. Tudi v medijih. To ne pomeni, da je prepovedano poljubljanje v javnosti, da je nežnost med državljankami in državljani nezaželena, pač pa da je institucija ljubezni strogo ločena od javnosti in politike, od dobrega življenja.

Ker je bil lep dan in smo imeli še nekaj pijače na razpolago smo zasnovali še eno dodatno inovativno institucijo za poglabljanje krize našega časa. Ostale smo prejšnjikrat že predstavili v prvem svežnju prokriznih ukrepov.

Ker domnevamo, da je povsem napačno in tudi nevarno, da večino medijskih vsebin prejmemo v zasebnosti, kjer smo praviloma najbolj ranljivi, saj nimamo možnosti, da bi videno in slišano predebatirali, uvajamo institucijo javnega značaja z imenom »bralnica«. V bralnicah lahko ljudje skupaj z drugimi predvsem prebirajo in poslušajo medijske vsebine, torej dnevno časopisje, raznovrstne članke, radijske oddaje ter o prebranem debatirajo, čvekajo ali se kregajo.

V bralnicah lahko obiskovalci tudi postavljajo stave, kjer se napoveduje izid prihodnjih dogodkov, predvsem na področju politike in tudi t.i. mednarodnih odnosov. Tudi te vrste stave so obdavčene kot igre na srečo. Vsi javni prostori – in ne le bralnice - so obogateni z živo ali igrano glasbo, prigrizki in pijačo ter so odprti med 18 in 24 uro vsak dan.

Tudi tokrat ne gre za nobeno šalo, čeprav smo se ob snovanju drugega svežnja prokriznih ukrepov pošteno zabavali in smejali.

In tudi tokrat ideje v nocojšnji oddaji niso intelektualna lastnina. Kot zadnjič jih lahko razširjate, predelujete, anonimno pošiljate po pošti, mečete v nabiralnike vlade in drugih državnih organov, zatikate za brisalce protokolarnih vozil ali o njih preprosto razmišljate.



Komentarji
komentiraj >>

Re: DRUGA POSEBNA EDICIJA (ANTI)TEOREME: DRUGI SVEŽENJ PRAKTIČNIH PROKRIZNH UKRE
zok [19/04/2009]

iz teorije v prakso! pa cimprej!
odgovori >>

Re: DRUGA POSEBNA EDICIJA (ANTI)TEOREME: DRUGI SVEŽENJ PRAKTIČNIH PROKRIZNH UKREPOV
malecka [15/04/2009]

aplavz!
odgovori >>