Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
HILDUR GUDNADOTTIR: Without Sinking (Touch, 2009) (ponovitev 28. 4. '09 ob 00.30) (2592 bralcev)
Torek, 21. 4. 2009
goran



Goran Kompoš se potaplja v novo ploščo islandske čelistke Hildur Gudnadottir, sicer sodelavke Pan Sonic, Throbbing Gristle, Skulija Sverissona (ki igra tudi na pričujči plošči) in tria Angel ... (v celoti!)
* Ne dolgo tega smo se po aktualnih glasbenih vsebinah redno ozirali na Islandijo, kjer je delovala kopica zvočno sorodnih kreativcev. Kje tiči vzrok, da je v zadnjih dveh letih iz islandskega miljeja pokukala le peščica novih opaznih glasbenih izdelkov, lahko le ugibamo. Morda ustvarjalci premorejo dovolj samokritike in so si vsled bojazni pred vse večjim recikliranjem enostavno vzeli predah. Morda jim je preprosto zmanjkalo idej, precej verjetno pa se zdi tudi, da bi razlog utegnila biti nrav aktualnih svetovnih trendov, ki se odmika od melanholične tipike, značilne za večino islandskih glasbenikov. Trenutno zatišje na tamkajšnji sceni je nekaterim med njimi vzbudilo željo po sodelovanju s somišljeniki v drugih kreativnih sredinah in ena takih je tudi klasično izobražena čelistka Hildur Gudnadottir, ki pa smo jo v različnih navezah slišali tudi v času, ko je islandska zvočnost še opazno krojila aktualne glasbene tokove. Nova solistična plošča ‘Without sinking’ je zato pravzaprav le logično nadaljevanje njene ne prav dolge, a zato toliko bolj pestre glasbene kariere.

Leta 1982 rojena Hildur čelo igra že iz otroških let. Pozneje začne študirati na reykjaviški glasbeni akademiji, vpiše pa tudi študij kompozicije na islandski umetnostni akademiji ter pozneje še v Berlinu, zato ni naključje, da je tudi album ‘Without sinking’ nastajal na teh dveh lokacijah. Na Islandiji jo je bilo med drugim moč srečati v kolektivu umetnikov, zbranih okoli skladatelja Jóhanna Jóhannssona, sodelovala je z zasedbo Múm, basistom in skladateljem Skulijem Sverrissonom, je pa tudi članica kolektiva Storsveit Nix Noltes, s katerim se lotevajo tradicionalne grške in bolgarske plesne glasbe in so med drugim že zabeležili turnejo z zasedbo Animal Collective.

Nič manj niso zanimiva njena druženja z glasbeniki, delujočimi v Berlinu. Tam vsekakor izstopa njeno sodelovanje s Pan Sonic in Dirkom Dresslehausom alias Schneider TM. Z njim in Ilpom Väisänenom jo druži tudi sodelovanje v zasedbi Angel, kot skladateljica in multiinstrumentalistka pa je aranžmaje že pripravila tudi za same industrial prvake Throbbing Gristle. Njena akademska stran ji je odprla tudi vrata v teater, sodobni ples in film, interes za raziskovanje gibanja zvoka pa je obeležila tudi na solističnem prvencu ’Mount A’, ki ga je v letu 2006 objavila pod psevdonimom Lost in the Hildurness. Ta referenčna, za tako mlado glasbenico nadvse impresivna sodelovanja so zato seveda izvrsten obet tudi za njeno novo ploščo.

’Without sinking’ Gudnadottirjeve ne oddalji od estetike, ki jo je predstavila na prej omenjenem prvencu, niti od estetike, ki jo goji v različnih navezah. Na prvi posluh morda niti ni povsem jasno, kaj novega njen novi album pravzaprav prinaša. Vseh deset skladb namreč ponovno sloni na krhkem, počasnem, naplastenem dronu, s katerim splete izrazito cinematično, melanholično atmosfero. Šele pozornejše poslušanje ponudi uvid, da je njeno komponiranje tokrat postalo precej bolj prefinjeno. Kljub bolj zgoščeni zvočnosti si Gudnadottirjeva odpre dovolj prostora za izrabljanje potenciala posameznih zvokov. Z njimi skuša ujeti eteričnost in zračno prepustnost oblakov, ki jih opazuje med mnogimi potovanji z letalom. Na eni strani tistih lahkotnih, posameznih oblakov na jasnem nebu in na drugi tistih težjih, grozečih nevihtnih oblakov, ki jih prevede v intenzivna, dramatična lokanja. V nekaterih skladbah ni moč zgrešiti prepoznavne melodramatičnosti Johanna Johannssona, pri snemanju je sodeloval tudi že omenjeni basist Skúli Sverrisson, s harfo in pihali pa se nekajkrat pridruži tudi Hildurin oče Guđni Franzson. Čeprav se zdi, da izrazito melanholična glasba na način kot se je loteva Hildur Gudnadottir nima ponuditi nič bistveno novega, pa plošča ’Without sinking’ dokaže, da se tudi znotraj tako prežvečenih muzik še vedno najde zanimiv prostor.

pripravil Goran Kompoš


Komentarji
komentiraj >>