Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Poročilo z debate o nestrpnosti (5116 bralcev)
Četrtek, 9. 4. 2009
Juliette




Debata o nestrpnostih, ki ni ostala le na ravni debatiranja

Te dni se na Filozofski fakulteti odvijajo preštevilni zanimivi dogodki v okviru Tedna kulture. Mladinci in mladinke oddelka za Sociologijo so organizirali okroglo mizo o sovražnem govoru, neonacionalizmu in neofašizmu v Sloveniji. No, ideja teme za debato ni padla kar z neba, več o tem pa nam bo povedala predsednica sociološkega društva na Filozofski fakulteti, Anita Tolić.

Začetek debate se je pričel z glasnimi ter bučnimi pozdravi nacionalistične narave, ki so nas presenetili iz ozadja. Šepetanje in spogledovanje je dalo vedeti, da se je okrogli mizi pridružilo kakšnih 20 mladeničev s podobno brezlaso pričesko.

Malce presenečeni smo začeli z debato. Eden izmed udeležencev razprave, Gorazd Kovačič, je opozoril na dvojno razumevanje pojma fašizma. Govoril je o fašizmu kot tip oblasti, za šolski primer sodobnega časa pa je navedel italijanskega Silvia. Poudaril je tudi, da je izraz »fašist« dandanes priljubljena psovka, ki jo samozvani levičarji zelo radi uporabijo, ko se jim tako pač zazdi.

Kovačič je nadaljeval s podobnimi neofašističnimi dogajanji na domači grudi. Za aktualna politična gibanja je dejal, da so ta pri nas le karikatura omenjenega zgodovinskega režima. Za podkrepitev teze je navrgel primer, ki je udeležence debate lepo razvedril. Vas že zanima, kajne? Kovačič je rekel, da naša domoljubna in nacionalistična gibanja kljub velikim besedam še referenduma o vstopu Hrvaške v Nato niso »spacala«.

Rastko Močnik je skozi debato opozoril na problematiko sovražnega govora, saj je beseda pogosto tudi materialna sila. Med njegovim samospraševanjem, zakaj ljudje tako govorijo in ali govorimo o problemu bontona in kulture, se je zadnji del občinstva nekoliko vznemiril. Ironija, ki presega vsakršen vnaprejšen scenarij. Omenjena dvajseterica mladeničev s podobno frizuro se je odločila zapustiti debato. Ker pa jih je udeleženec debate med snemanjem dogodka ujel na kamero, so se odločili ukrepati. Vzeli so mu kamero, jo uničili, ga malce pobožali in mu grozili. Nihče ni vedel, ali gre za velik hec, ki vsebinsko lepo hodi z roko v roki s samo debato. Hiter klic na postajo modrih angelov je dal vedeti, da to ni bil čas za smeh. Eden izmed udeležencev, ki je bil v bližini, nam je zaupal, kaj se je zgodilo.

Dvajseterica je seveda hitro vzela pot pod noge in zato zamudila srečanje s policisti, ki so prišli popestrit debato. Zgroženi in prestrašeni študentje sedaj čakajo na odziv vodstva fakultete. Dejali so, da je to napad na fakulteto. Tu pa naj bi se morebitna nestrinjanja reševala na ravni dialoga in ne s fizično silo. No, naj bi se.

Rastko Močnik je pogumno nadaljeval s pomembnim opozorilom, da je sovražni govor danes še kako prisoten in da to še zdaleč ne pomeni le žaljivih grafitov s priljubljenimi izrazi. Npr. peder, čefur, cigan... Vsakodnevno lahko sovražnemu govoru prisluhnemo tudi s strani pomembnejših institucij. Le da je tu lepo »okiten« s parafrazami in leporečji. Navedel je precej slikovit primer. Stavek: "Cigani nič ne delajo" lahko prav elegantno nadomestimo s povedjo: "Visok odstotek romske populacije ni zaposlen."

Strokovnjak za medije, Jože Vogrinc, je opozoril predvsem na pomanjkanje medijskega prostora, kjer bi se o takih in številnih drugih temah lahko artikulirano razpravljalo. Poudaril je, da s tem ne misli oddaje Piramide. Po njegovem mnenju mediji pogosto pripomorejo k širitvi sovražnega govora, sploh z dopuščanjem nestrpnosti, ki pa je zavita v celofan z veliko pentljo.

Besedo je nato prevzela ena od članic Anarhistične pobude, Tjaša Pureber. Povedala je, da se danes fašistična gibanja bojujejo v imenu kulture tam, kjer so se nekoč v imenu rase. Kljukasti križ pa je danes na slovenskih tleh zamenjan s karantanskim panterjem. Ob koncu debate nam je namenila nekaj svojega časa in naslednje povedala samo za Radio Študent:

V zaključku je nekdanji obrambni minister Tit Turnšek dejal, da v tej družbi ne bi smelo biti dopustno kakršnokoli izključevanje, čemur smo seveda vsi prikimavali. Marta Gregorčič pa je opozorila na citat enega od antifašističnih borcev, ki je dejal, da časi danes v marsičem močno spominjajo na leto 1941. Kaj se je zgodilo leta zatem, vemo vsi.

Da prispevek ne bo zaključen tako pesimistično, finiširamo s končnim vtisom debate s strani študenta sociologije, Samija Al-Daghistanija. Tudi on je podal nekaj besed okoli gradnje džamije v Ljubljani, ki je bila, kot smo slišali na začetku, povod za včerajšnjo razpravo.

Skrajno strpno in nesovražno spisala Julija Somrak.

 



Komentarji
komentiraj >>