... Ob dnevu Osvobodilne fronte na Trgu Svobode demonstracije za svobodo sveta...
... Znani volilni rezultati predsedniških volitev v Ekvadorju in parlamentarnih volitev v Andori...
...V svetu vse v znamenju prašičje gripe...
...V Evropi pa še vedno v znamenju reševanja slovensko-hrvaškega mejnega spora...
OFF NAPOVEDNIK
Dogodek, ki ga v Republiki Sloveniji obeležujemo danes, se je morda res dogodil en dan prej. Organizacija, katere ime slavimo danes, je morda res imela najprej drugačno ime in tudi sam praznik se je pred dobrimi petnajstimi leti preimenoval v tega, ki ga nosi še danes, zgodba za praznovanjem pa ostaja enaka. In ta je najbolj pomembna.
Aprila, leta 1941, so se v Rožni dolini, v hiši slovenskega književnika Josipa Vidmarja, sestali Boris Kidrič, Aleš Bebler in Boris Ziherl, ki so prišli v imenu Komunistične partije Slovenije, Josip Rus v imenu Sokolov, Tone Fajfar kot predstavnik krščanskih socialistov, Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar pa kot predstavniki slovenskih kulturcev in intelektualcev.
Omenjeni so formirali Protiimperialistično fronto, ki se je kasneje preimenovala v Osvobodilno Fronto, in hkrati določili smernice za organiziran in oborožen boj proti okupatorju. In pod gesli kot so na primer “Sloga in enotnost zasužnjenih narodov Jugoslavije in vsega Balkana v njihovem boju za osvoboditev”, “Osvoboditev je možna samo na ruševinah imperializma” in “Brez boja proti lastni izdajalski kapitalistični gospodi se zatirani narod ne more osvoboditi. Bratstvo in mir med narodi morata biti rezultat protiimperialističnega boja, ki bo porušil imperializem” so ta imperializem po hudih mukah in preštevilnih žrtvah tudi uničili in na njegovih ruševinah izgradili Slovenijo, ki smo jo poznali do nedavnega.
Zakaj do nedavnega? Do nedavnega smo namreč še družno pljuvali po vsem, kar nas je vsaj bežno spominjalo na zli čas preteklosti. Do nedavnega nihče ni brez gnusa v grlu govoril o nacističnih zločinih in o slovenski kolaboraciji. Zdaj pa se Vidmar, Kidrič, Ziherl, Bebler, Rus, Fajfar, Kozak in Šturm najbrž nemirno obračajo v svojih grobovih. Zdaj namreč Slovenija “demokratično” spet vsaj delno dopušča formacije, ki omadežujejo klene slovenske besede in jim dodajajo negativen prizvok.
Na današnji dan smo pričakovali dvojne demonstracije. Prve - za svobodo sveta - se odvijajo, druge – domoljubne - proti gradnji islamske mošeje pa odpadejo, ker niso bile odobrene s strani države. Organizatorjem je po njihovih besedah bolj pomembno spoštovati slovenske zakone. Bodo pač protestirali drugič. Pa recite, da vas vse to ne spominja na druge čase. Tudi četica Leona Rupnika si je za sovražnika izbrala verskega nasprotnika. Tudi zanje je bil največji sovražnik ruski jud, komunist, in vključno s tem tudi vsi domoljubni Slovenci, ki so pri Rusih iskali podporo, pomoč in vodstvo. Nam ostalim, ki imamo radi svojo državo, ki smo ponosni na to, kar so nam priborili naši predniki in ki imamo radi svobodo, pa preostane le, da te “domoljube”, ki nam še vedno znajo nagnati strah v kosti in pogum v srce, podučimo, kaj ta beseda resnično pomeni.
Berete OFF program Radia Študent, ki vse še vedno poslušajoče doma pred radijskimi sprejemniki poziva, da se takoj odpravite na demonstracije na Trg Svobode!
OFF PROGRAM
V Keniji naj bi morali po besedah kenijskega premiera Raile Odinge ponovno izvesti volitve, in sicer v primeru, da v državi ne bodo mogli premostiti spora glede deljenja moči v kenijski vladi. Premier namreč čuti, da je vloga njegove stranke v vladi postavljena na stranski tir. Sam zahteva, da ga postavijo na čelo vladnega poslovanja v parlamentu, kjer bi zamenjal podpredsednika Kalonza Musyoka. Odingov opozicijski nasprotnik, Mwai Kibaki, s katerim sta si - da bi preprečili nasilje po volitvah - razdelila moč v državi, je Odingovo Oranžno demokratično stranko sicer že obtožil, da namerava v državi izvesti udar.
Uspešno akcijo proti somalijskim piratom, ki so v nedeljo zavzeli naftni tanker, poimenovan Qana, pa so izvedli jemenski specialci in tako osvobodili imenovano ladjo ter ob tem aretirali enajst piratov. Tanker, ki sicer ob zajetju ni prenašal blaga, naj bi bil ob močnem spremstvu že na poti v jemensko mesto al-Mukalla. Sicer so na isti dan pirate sami osvobodili še en jemenski tanker, ki so ga zadrževali že od januarja.
Šrilanška vlada je izdala izjavo, v kateri pravi, da se bo šrilanška vojska odpovedala uporabi težkega orožja in letalskih napadov v boju proti Tamilskim tigrom, ki so skupaj s civilisti stisnjeni na severovzhodni del otoka. Vojska naj bi se po novem osredotočila predvsem na reševanje civilistov, saj naj bi bilo število smrti le teh vedno bolj zaskrbljujoče. Tamilski tigri so sicer v soboto oznanili enostransko prekinitev ognja, s čimer naj bi pot na zasedeno območje omogočili humanitarnim delavcem, vendar je vlada to gesto oznanila za šalo. Tamilski tigri so povedali še, da se ne bodo nikoli predali in da se bodo borili, dokler ne bodo izpolnjene njihove zahteve.
V Ekvadorju lahko, pa čeravno samo po neuradnih volilnih rezultatih, kar upravičeno slavi levičar Rafael Correa, saj je po treh četrtinah preštetih glasov zanj na nedeljskih predsedniških volitvah glasovalo nekaj več kot 50 odstotkov volivcev. Correa bo tako najbrž postavil še en mejnik, saj bo po tridesetih letih prvi ekvadorski predsednik, ki bo izvoljen v prvem mandatu. Njegov prvi zasledovalec, nekdanji ekvadorski predsednik Lucio Gutierrez, naj bi po uradnih rezultatih volilne komisije prejel 31 odstotkov glasov. Konservativni magnat Alvaro Noboa, ki je obogatel z izvozom banan in se je za mesto predsednika potegoval že četrtič, pa naj bi prejel le okoli 11 odstotkov glasov.
Situacija pa se spreminja tudi v Iraku, kjer je bila oblast do nedavnega izredno prijateljska do sil Združenih držav Amerike. Sedaj pa je temu drugače, saj je iraški premier Nouri Maliki obsodil napad sil Združenih držav Amerike na mesto Kut na jugu Iraka, med katerim sta umrla dva človeka. Dejal je, da je bil napad zločin in da bi morali vpletenim soditi. Z napadom na Kut naj bi ameriška vojska kršila varnostni pakt, sklenjen med državama, in tako naj bi pakt postal brez pomena, Združene države pa so že izdale izjavo, da je bil napad izveden s polnim privoljenjem Iraka.
Volitve - le da parlamentarne - so imeli tudi v Andori, zmagovalka le teh pa je Socialdemokratska stranka pod vodstvom Jaumeja Bartumeuja, sicer pa naj bi bila udeležba na volitvah 75,3 odstotna. Socialdemokrati, ki v parlamentu niso osvojili absolutne večine, natančneje 14 od 28 sedežev, bodo po štirinajstih letih na oblasti tako zamenjali do sedaj vladajočo konzervativno koalicijo, kateri je načelovala Liberalna stranka in je na teh volitvah zasedla 11 sedežev.
V nenadnem in hitrem napadu turških varnostnih sil na stanovanje v Istanbulu, kjer naj bi se skrivali levičarski aktivisti, sta bila ubita turški policist in civilist. Pri tem je bilo več policistov tudi ranjenih, nekateri od njih zaradi šrapnelov eksplozivnih teles. Istanbulski guverner Muammer Guler je izjavil, da naj bi se v stanovanju nahajala večja količina municije in eksploziva ter da je bila akcija le ena izmed 60-ih, ki jih je država organizirala, da bi preprečili »senzacionalne napade«, ki naj bi jih planirali izvesti skrajno levi militanti. V akciji naj bi zasegli tudi ogromno število orožja, bomb in pasti ter ob tem za zasliševanje zadržali več kot 10 ljudi.
Parlamentarna skupščina Sveta Evrope v Strasbourgu začenja spomladanski del letnega zasedanja, hkrati s tem pa bodo priredili tudi slovesnost ob 60. obletnici obstoja Sveta Evrope, čemur bo sledila razprava o delovanju demokratičnih institucij v Moldaviji. Na dnevnem redu, ki ga bodo dokončno potrdili danes, je še razprava o zaščiti človekovih pravic v izrednih razmerah. Biro in stalni odbor Parlamentarne skupščine Sveta Evrope pa bosta med drugim predstavila poročila o volitvah v Makedoniji, Črni gori in Moldaviji. Med delegati, ki jih na zasedanje pošilja Republika Slovenija, sta tudi Jakob Presečnik in Darja Lavtižar Bebler, s katero smo ob tem spregovorili nekaj besed, nismo pa mogli tudi mimo današnjega praznika:
Evropska unija pa namerava razširiti sankcije proti Burmi in obnoviti pozive k izpustitvi burmeških političnih zapornikov, med katerimi je tudi opozicijska voditeljica Aung San Suu Kyi. Sicer Evropska unija od svojih zunanjih ministrov na sestanku v Luksemburgu pričakuje tudi, da bodo pokazali svojo pripravljenost na pogovore z burmeškimi vojaškimi voditelji, v primeru, da slednji pokažejo kakšen znak v smeri demokratizacije. Poleg Burme bodo zunanji ministri spregovorili tudi o politični krizi v Moldaviji in o zastojih pri vključevanju Hrvaške v Evropsko unijo.
Sicer pa je trenutno v svetu glavna tema prašičja gripa, ki je v Mehiki terjala življenja že sto treh ljudi, prvi primer v Evropi pa so že potrdili v Španiji, in sicer pri 23-letniku, ki se je iz Mehike vrnil pred kratkim in zdaj prisilno uživa dopust v karanteni. Za razliko od Španije Ministrstvo za zunanje zadeve slovenskim državljanov zaenkrat še ne odsvetuje potovanje v Mehiko. Je pa Evropska komisija sklicala izredno zasedanje ministrov za zdravje Evropske unije, na katerem bodo razpravljali o grožnji, ki jo predstavlja izbruh prašičje gripe v Mehiki. Svetovna zdravstvena organizacija je sporočila, da je Azija zaradi izkušenj z epidemijami, kot je SARS, bolje pripravljena na soočanje s prašičjo gripo kot druge regije. Ker pa v Sloveniji pred prašičjo gripo očitno ni strahu, nam na infekcijskem oddelku Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani niso želeli dati izjave o simptomih in morebitnih ukrepih, če se s prašičjo gripo tudi okužite.
Zunanji ministri Evropske Unije, med njimi tudi vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar, bodo danes v Luksemburgu prvič formalno razpravljali o zastoju Hrvaške na poti v Evropsko unijo zaradi vprašanja njene meje s Slovenijo, potem ko je češko predsedstvo Evropske unije minuli teden zaradi še nerešenega problema drugič preložilo pogajalsko konferenco s Hrvaško, tokrat za nedoločen čas. Je pa danes v Luksemburgu evropski komisar za širitev Olli Rehn dejal, da so Slovenija, Hrvaška in Evropska unija z njegovim zadnjim predlogom sedaj na ključni točki dogovarjanja. O predlogu smo spregovorili s predsednikom Zavoda 25. junij, Marjanom Podobnikom, ki smo ga nato povprašali še o pomenu današnjega praznika.
Ko pa smo že pri prazniku, se nam je z demonstracij javljal Medard, posnetek pa bomo izrezali kasneje.
OFF sta pripravila Urh in Polona, kulturnih novic zaradi praznika ni, vas pa vseeno danes ob 20h vabimo v Kinodvor na ogled filma Butnskala in Vojnega stanja na RŠ.
Komentarji
komentiraj >>