Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Protislovne strasti Indije (3432 bralcev)
Torek, 28. 4. 2009
Ana Podvrsic



Indija je ena izmed vodilnih držav na področju razvoja informatike in računalniške tehnologije, vsako leto izobrazi štiristo tisoč inženirjev, kar je neprimerno več kot v ZDA. A po drugi strani štirje od desetih Indijcev ne znajo ne pisati ne brati, kar pomeni da tu prebiva polovica nepismenih celotnega sveta. Zakaj in čemu take razlike?

Današnje oči bodo poskušale spregledati s pomočjo okrogle mize o Indiji-deželi protislovnih strasti ter pogovorom z Marto Gregorčič o indijskih alternativnih gibanjih.


Dežela najhitreje rastočega prebivalstva in gospodarstva je predvsem dežela protislovnih strasti, kot lahko beremo v podnaslovu Časopisa za kritiko znanosti. Ob izidu tematske številke je v ljubljanskem MGLCju potekala okrogla miza, na kateri so sodelovali Tanja Rener, Zoja Skušek, Zmago Šmitek in Marta Gregorčič.

Indija je ena izmed držav, ki so vodilne na področju razvoja informatike in računalniške tehnologije, vsako leto izobrazi štiristo tisoč inženirjev, kar je neprimerno več kot v ZDA. A po drugi strani štirje od desetih Indijcev ne znajo ne pisati ne brati, kar pomeni da tu prebiva polovica nepismenih celotnega sveta. Vsak tretji gobavec na svetu je Indijec, podobno velja za 75 odstotkov vseh obolelih za tuberkulozo. Našteto je le skromen del šokantne statistike, druga plat gospodarskega čudeža.

Če je bila Indija še v začetku prejšnjega stoletja izključena iz mednarodne scene zaradi hladne vojne, zavezništva s Sovjetsko zvezo, jedrskih poskusov in ekonomske šibkosti, se danes zdi, da ima eno vidnejših vlog pri selitvi centrov ekonomske moči z Zahoda v Azijo.

S formalnim vstopom v svetovno sceno je Indija morala sprejeti tudi pravila igre liberalizacije trga in postopne privatizacije. Svetovno gospodarstvo so po koncu ameriške ekonomske hegemonije in z razpadom ruskega imperija prevzele vojaška vladavina ZDA in NATO ter mednarodne organizacije, kot so Mednarodni denarni sklad, Mednarodna trgovinska organizacija, Svetovna banka itd., ki skrbijo za nemoteno delovanje svetovne ekonomije.

Sistem temelji namreč na vzpostavljanju neenakosti med periferijo in centrom, pa naj sta gledana lokalno ali globalno. Zato modernizacija svojih obljub napredka in blaginje za celotno družbo a priori ne more izpolniti. Neenakosti se povečujejo povsod, posledice neoliberalne politike pa se verjetno najbolj ekstremno kažejo prav v Indiji. Del neoliberarnih diskurza odseva tudi mnoštvo identitetnih skupin, ki s svojo politiko vključevanja in izključevanja lahko delujejo tudi nasilno. Zato ni čudno, kot je povedala Zoja Skušek, da v Karnataki, ki…

//////////////////////////////////////////////////////////////
Track1: Zoja – Karnataka t=00:53
VTČ: Če je kaj čudež…
IZT: … tudi so napadi.
//////////////////////////////////////////////////////////////

Marta Gregorčič pa je o razmerah v Indiji povedala…

//////////////////////////////////////////////////////////////
Track2: M-nerazvoj in statistika t=01:16
VTČ: V Indiji se kmetijska agrarna reforma ni zgodila …
IZT: … hitreje kot populacija v Indiji.
//////////////////////////////////////////////////////////////

Podhranjenost ne izhaja iz nezadostnih državnih virov, saj Indija proizvede dovolj hrane zase in izvoz. Za vzdrževanje skladišč, polnih žita, se porabi 30 do 40 milijonov rupij oziroma od 460 do 610 tisoč evrov na dan, a kljub temu polovica te hrane zgnije. Država sicer ima…

//////////////////////////////////////////////////////////////
Track3: Z-adm-a t=03:37
VTČ: Ogromno oblik socialne pomoči...
IZT: … je Indija izjemno zbirokratizirana država.
//////////////////////////////////////////////////////////////

Presežek 37 milijonov ton riža prihaja tudi iz propadlega Javnega distribucijskega sistema. Vlada je namreč sredi prejšnjega desetletja dvignila ceno riža za 85 odstotkov, ne da bi hkrati dvignila tudi dnevne plače. Še posebej, ker več kot štiri petine revnih predstavljajo poljedelski delavci brez zemlje in mali kmetje, ki so neto kupci riža. In medtem ko so nekateri umirali nedaleč stran od prenapolnjenih skladišč, je vlada razmišljala o izvozu riža po svetovnih cenah.

Položaj žensk je v Indiji, tako kot še marsikje drugje, slabši od položaja moških. Vzrok številnim detomorom deklic je sistem dot, ki Zaradi groznih ekonomskih razmer predstavlja preveliko breme družin. Tudi modernizacija …

//////////////////////////////////////////////////////////////
Track4: TR-prekarnost dela t=01:27
VTČ: V zadnjih desetih letih….
IZT: … ne morejo imeti nobenih porodniških ali kakšnih bolniških.
//////////////////////////////////////////////////////////////

Različne oblike zaposlitve za določen čas omogočajo delodajalcu, da zmanjša stroške delovne sile tako, da mu ni treba izpolnjevat pravic, ki sicer pripadajo zaposlenim. Vpeljava tržnih odnosov v proizvodno verigo zmanjšuje produkcijske stroške, hkrati pa omogoča delodajalcu, da se ogne obveznostim, predvidene v delavski zakonodaji. Delavec brez redne zaposlitve je v neprestani borbi z drugimi delavci, ki mu predstavljajo potencialne tekmece. Solidarnost tovarniških delavcev nadomesti sovraštvo novih objektov na trgu delovne sile.

Odnosi podrejanja in izkoriščanja, tako v Indiji kot drugod, se ohranjajo s pomočjo pravnih predpisov države, ki omogoča trgu vodilno vlogo pri uravnavanju družbenih odnosov. Ker pa je, kot pravi Althusser, izobraževalni sistem najpomembnejši sistem družbene reprodukcije in kohezije, se lahko sistem vzdržuje le s podreditvijo izobraževanja kapitalističnemu trgu. Privatizacija šolstva in drugih šolskih ustanov pomeni tudi financiranje in spodbujanje zgolj tistih programov, ki ustrezajo vladajoči ideologiji.

Globalizacija namreč potrebuje le omejeno število mislečih ljudi, pa še ti morajo prihajati iz vrst nekritičnega izobraževanja, medtem ko se tiste, ki bi bili zmožni svoje kritično mišljenje uporabiti za spreminjanje svoje objektivne realnosti, izloči oziroma jim to onemogoči. V tej smeri se odvija tudi homogenizacija znanstvenih polj bolonjske reforme, ki si preko upravljanja zagotavlja prevlado tržnih odnosov, neposredni učinek profitne ideologije in profitnih praks v visokem šolstvu pa je umetna proizvodnja pomanjkanja znanja - po besedah Rastka Močnika.

Neoliberalna ideologija in globalizacija šolstva sta se v Indiji začela s sklepi Jomtienske konference v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ki je svoj epilog dobila pred devetimi leti v Dakaru. V sicer kičast celofan zavit diskurz OZN in ostalih mednarodnih organizacij o enakosti in pomoči razvitih držav revnim, je izobraževanje v resnici začelo ubogljivo delovati pod oblastjo in v prid kapitala.

Temeljne potrebe izobraževanja: program, ki so ga definirali na Jomtienski konferenci Združeni narodi, UNICEF in UNESCO pod pokroviteljstvom Svetovne banke, se namesto o kakovosti in enakosti izobraževanja, osredotoča le na fizični dostop do izobraževanja in vestno beleži vse večje število vpisanih. To se še posebej vidi pri izobraževanju žensk, saj se program usmerja zgolj na večanje pismenosti in produktivnosti.

Hkrati je konferenca uveljavila paralelno izobraževanje, kjer revnejši in tisti, ki pripadajo nižjim kastam, prejemajo slabšo kvaliteto izobraževanja z neprimerno infrastrukturo in učitelji, ki ponavadi za to sploh niso kvalificirani. Ukrepi izpred nekaj let pa predvidevajo celo nadomestitev teh »kvazi učiteljev« s poštarji, zaradi uveljavitve dopisnega izobraževanja za otroke med šestim in šestnajstim letom. Cilj teh sprememb je postopna preobrazba javnega šolstva v privatno, plačljivo in neegalitarno izobraževanje.

//////////////////////////////////////////////////////////////
Track5: TR-izobrazba t=01:20
VTČ: V letu 2005 je bilo pismenih …
IZT: … z vstopom v puberteto.
//////////////////////////////////////////////////////////////

…je povedala Tanja Rener, tudi avtorica prispevka o indijskih ženskah v ČKZju. A kljub slabemu družbenemu položaju žensk, ki ga poleg tradicionalno patriarhalne družbe otežuje sistem dot, veliko alternativnih bojev…

//////////////////////////////////////////////////////////////
Track6: Narbada Bančuandolan t=00:26
VTČ: V zadnjih letih vodijo ženske …
IZT: … in je imela kar veliko uspeha pri teh pogajanjih.
//////////////////////////////////////////////////////////////

…je povedala Marto Gregorčič s katero smo se tudi pogovarjali o alternativnih in neinstitucionaliziranih gibanjih, ki jih je preučevala med trimesečnim bivanjem v Indiji. Kot pravi je gibanj …

//////////////////////////////////////////////////////////////
Track7: kje so gibanja t= 01:20
VTČ: Veliko več v Tretjem svetu …
IZT: … razkrajajo kapitalistična družbena razmerja.
//////////////////////////////////////////////////////////////

Sindikalno gibanje Čatisgarh Mukti Morča ali Čatisgarhska osvobodilna fronta iz države Čatisgarh je primer razrednega boja, ki je povezoval tako teorijo kot politično prakso ter uspel resnično spreminjati družbeno realnost. Sindikat je nastal v sedemdesetih letih, ko …

//////////////////////////////////////////////////////////////
Track8: CCM-nastanek t=03:18
VTČ: Je indijska vlada začela ustvarjati v državi …
IZT:… ki ga je gibanje, kot celotno gibanje izpostavilo.
//////////////////////////////////////////////////////////////

O uspešnem boju sindikalnega gibanja Čatisgarh Mukti Morča proti mehanizmom izkoriščanja in podrejanja nazorno kažejo reakcije vlade in države.

//////////////////////////////////////////////////////////////Track9: Vladno zatiranje t=01:55
VTč: Recimo voditelj Niyogi je bil …
IZT: … povračil v obliki novega stanovanja.
//////////////////////////////////////////////////////////////

Čatisgarh Mukti Morča se je zgledoval po socialni politiki kubanske revolucije v boju ter po Veeri Naranyan Singhu, ki je kot prvi poskušal premestiti kastne in identitetne razlike z razdeljevanjem riža višjih kast in kolonizatorjev revnejšim slojem. Sindikat je namenil pozornost tudi izboljšanju razmer žensk z organiziranjem Ženske sekcije Mahila Mukti Morča – Osvobodilna fronta žensk. Sprva alternativni sindikat rudniških delavcev, je …

//////////////////////////////////////////////////////////////
Track10: Dosežki CCM t=02:08
VTČ: Čatisgarh Mukti Morča je uspel …
IZT: … kot se ta sindikat sedaj sooča, ustvarjat alternative.
//////////////////////////////////////////////////////////////

Ko se nenasilno bojevanje spremeni v Sizifovo delo, očitno izbrana strategija ne pomaga. Izbire pa ni.

//////////////////////////////////////////////////////////////
Track11: Naxalitsko gibanje t=03:45
VTČ: Ena od skupin, ki uporablja orožje, gverilsko gibanje…
IZT: … ki nikoli ne morejo posedovati zemlje.
//////////////////////////////////////////////////////////////

Indijski novinar Palagummi Sainatha v članku, ki je izšel v Tematski številki ČKZ-ja, poroča o nekritičnem pristopu medijskega poročanja tako vladnih kot nevladnih novinarjev, ki pa so v interakciji z nevladnimi organizacijami izgubili skeptičnost, s čimer se le izogibajo realnosti. Mediji prav tako ne poročajo o različnih sindikalnih gibanjih.

//////////////////////////////////////////////////////////////
Track12:Mediji t=02:39
VTČ: Kot prvo, ko začnejo postavljat tabore ali pa proteste …
IZT: … tudi o nacionalni indijski sceni.
//////////////////////////////////////////////////////////////

Uspešen boj zahteva spremembo celotnega sistema in ne le določenih segmentov, saj je vsak upor v okviru sistema obsojen na neuspeh. Sovražnika namreč težko premagaš z njegovim lastnim orožjem. Za sindikat Čatisgarh Mukti Morča je politični boj pomenil življenjsko načelo. Koliko včerajšnjih protestnikov bi lahko to trdilo zase?


Komentarji
komentiraj >>