Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Sofinancerji agonije kapitalističnega sistema (986 bralcev)
Sreda, 29. 4. 2009
tomazza



Med globalno gospodarsko depresijo, kot smo ji te dni priča, se bi naj po vsem svetu povečal čut za solidarnost s tistimi, ki so še posebej prizadeti. Tako bo tudi majhna, a globalnim gospodarjem kakopak vdana Slovenija, za povečanje sredstev Mednarodnega denarnega sklada namenila do 500 milijonov ameriških dolarjev...
Med globalno gospodarsko depresijo, kot smo ji te dni priča, se bi naj po vsem svetu povečal čut za solidarnost s tistimi, ki so še posebej prizadeti, oziroma tistimi, ki so zaradi krize obstoječe gospodarske ureditve ostali brez osnovnih sredstev za preživljanje. Toda razvrednotenje delovnega človeka na osnovno produkcijsko sredstvo pač narekujejo smernice razvoja neoliberalnega kapitalističnega sistema, ki ga tako domovini kot z redkimi izjemami, kot je denimo Kitajska, vsemu svetu narekujejo mednarodne finančne ustanove. Občutek te neoliberalne solidarnosti pa je, kot je danes napovedal minister za finance France Križanič, očitno prežel tudi domačo dobro vlado Boruta Pahorja, saj bo tudi domači svetilnik od države med sofinancerji agonije obstoječega kapitalističnega sistema. Tako bo tudi majhna, a globalnim gospodarjem kakopak vdana Slovenija, za povečanje sredstev Mednarodnega denarnega sklada namenila do 500 milijonov ameriških dolarjev.

Ob Svetovni banki je prav Mednarodni denarni sklad ena ključnih inštitucij – varuhinj obstoječe neoliberalne kapitalistične ureditve. Kar nekaj časa se je po njih, kot kar visoki uradnik potikal tudi prejšnji finančni minister Andrej Bajuk. Prav zato, ker naj bi se enkrat za razliko od vseh ostalih po-socialističnih držav navodilom modrecev iz Mednarodnega denarnega sklada domača država pod vodstvom staroekonomistov zbranih okoli profesorja Jožeta Mencingerja enkrat že ne pustila naplahtati, bi naj veljalo, da jo je med vsemi za kapitalizem še zelenimi državami v tranziciji najbolje odnesla.

Kako humanitarno naravnani inštituciji sta Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka in druge tako imenovane mednarodne razvojne banke, sicer priča primer gospodarskega zloma drugače bogate Argentine, ki je nenazadnje na domače politično prizorišče tudi naplavil prejšnjega finančnega ministra. Argentina si je sicer gospodarsko in finančno opomogla, toda brez kake silne pomoči, kot se v neoliberalni latovščini reče sploh ne ne vem kako poceni kreditom, teh mednarodnih finančnih ustanov. Obstoječe dolgove celo pospešeno odplačuje.

Ok. V domači državi se je v tem dobrem desetletju in pol očitno marsikaj spremenilo. Nekaj prvih mesecev po zadnjih državnozborskih volitvah in vzpostavitvi nove dobre vlade smo se celo nadejali, da se bo spremenilo še kaj, oziroma da se bo neoliberalna praksa privatizacije javnih storitev in degradacija pravic, ki izhajajo iz dela, vsaj zaustavila, če že ne takoj tudi prekinila. Toda glede na današnjo napoved sedanjega finančnega ministra Franceta Križaniča temu pač ni za pritrditi.

Cankarjeva in ne Pahorjeva Slovenija bo tako za povečanje sredstev Mednarodnega denarnega sklada iz lastnih deviznih rezerv namenila do 500 milijonov ameriških dolarjev. Že valuta, v kateri se obračunavajo te razvojne pomoči, pravzaprav pa kreditne pasti, je sicer sama po sebi zgovorna. Da tudi domači državi kronično primanjkuje te humanitarne gotovine, je potrdil tudi sam finančni minister, saj je že napovedal, da bo v ta namen morala Banka Slovenije vzeti posojilo pri Evropski centralni banki. Da gre sicer za Cankarjevo in ne Pahorjevo Slovenijo, ki se pred globalnimi gospodarji postavlja z zneski, katerih njeni davkoplačevalci in proračun ta čas preprosto pač ne zmorejo, pa pove podatek, da so se za dodatnih 1100 milijard ameriških dolarjev za boj proti gospodarski krizi oziroma agoniji pred tremi tedni v Londonu dogovorili voditelji neformalne združbe 20-ih samooklicano najbolj gospodarsko razvitih držav - G-20, med katerimi pa Slovenija seveda ni imela kaj iskati.

Toda minister Križanič pojasnjuje, da bo povečevanje sredstev za Mednarodni denarni sklad koristilo tudi Sloveniji, saj da bo šla pomoč tudi v pomembne zunanjetrgovinske partnerice, obenem pa da bo to koristilo tudi za splošno izboljšanje gospodarskega razpoloženja v svetu. Tako pravi ta dobra vlada. Kaj pa domači davkoplačevalci, s čigar sredstvi gospodari? Da je sicer takih, ki še sploh kaj prispevajo v državno blagajno, vedno manj tudi pri nas, pričajo naraščajoče črne in sive številke Zavoda za zaposlovanje, pa tudi na ponedeljkovi manifestaciji Fronte za svobodo sveta je bilo izpostavljeno kar nekaj sodobnih praks neoliberalnega izkoriščanja cenene pogodbene delovne sile, ki same zase opozarjajo kako zelo relativni so dandanes kriteriji, kaj sploh še je človeka vredno življenje.

Do globalnih gospodarjev hlapčevska država in oblast se bo tako še dodatno zadolžila, da bo lahko po navodilih iz Londona in Washingtona, kjer domujejo skoraj vse te mednarodne finančne ustanove, prispevala za podaljševanje obstoječe agonije globalnega gospodarskega in finančnega sistema. V teh negotovih časih so namreč prav države najbolj zanesljive kreditojemalke. To razvojno pomoč oziroma ta kredit bomo namreč odplačevali davkoplačevalci, ki pa s tem postanemo nič več in nič manj kot sofinancerji agonije obstoječega kapitalističnega sistema. Tako se je pač na ukaz suvereno odločila domača dobra vlada.

ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem z domačim javnoproračunskim sofinanciranjem agonije obstoječega kapitalističnega sistema v zobeh prispeval Tomaž Z.





Komentarji
komentiraj >>

Re: Sofinancerji agonije kapitalističnega sistema
bojan [29/04/2009]

kaj za vraga pa jhttp://www.radiostudent.si/article.php?sid=19021#e na Kitajskem drgač!?
odgovori >>