Petek, 1. 5. 2009
jizah
Zasedba El Michaels Affair se spušča v predelavo najboljših ustvarjalnih etap legendarnih Wu Tang Clan ... (v celoti!)
* Wu-Tang Clan, hiphoperska inštitucija sredine in konca devetdesetih pa tudi pozneje, je pod produkcijsko taktirko svojega spiritualnega in tudi siceršnjega vodje, RZE, izdala svoj skupinski prvenec, imenovan »Enter the Wu-Tang (36 Chambers)« leta 1993. V nekaj naslednjih letih je skoraj v celoti nastal ves najboljši solistični opus posameznih članov devetčlanskega Staten islandskega kolektiva Wu-Tang Clan.
16 let kasneje pa se skozi najboljši RZI-in oz. Wu-Tang clanovski opus, povečini zbran s prvega skupnega albuma, sprehaja zasedba El Michels Affair, nastala v New Yorku v začetku tega stoletja. Zasedba pod vodstvom šefov založbe »Truth & Soul«, saksofonista in organista Leona Michelsa ter producenta Jeffa Silvermana je del t. i. »retro soul« oz. »funk revivla«, iz New Yorka vse bolj razširjenega po celem svetu. Njihova sodelovanja in sopotništvo z najvidnejšimi predstavniki novošolskega funka, kot so Sharon Jones & Dap-Kings, Antibalas, Budos Band in Menahan Street Band, pa so novo plat dobila, ko so se dokaj slučajno znašli v vlogi spremljajoče zasedbe wu-tangovskega klepetača Raekwona, kar je kulminiralo v sodelovanje z drugimi člani Clana. Vzhičeni nad sodelovanjem s svojimi idoli so kaj kmalu kot živi dodatek nastopili tudi s tokratno inkarnacijo Wu-Tang Clanov, v kateri žal ni več pokojnega Ol' Dirty Bastarda. Vzporedno z ostalimi sodelovanji tipa Amy Winehouse, Mark Ronson, eminentni raperski producent Just Blaze, Adele in celo Iggy Pop pa so izdali tudi dvojno malo ploščo, vsebujočo dve wu-tangovski priredbi, in sicer »Bring da Ruckus« ter »C.R.E.A.M.«, iz katere se je rodila ideja o inštrumentalni predelavi klasik Wu-Tangov. V zgodbo je vstopila indie-rap velikanka »Fat Beats«, ki je konec letošnjega aprila izdala tudi album s pomenljivim naslovom »Enter the 37th Chamber«, kajpak navezujočim na kultni prvenec Wu-Tang Clanov. »Enter the 37th Chamber« je izšla vzporedno s še enim »tribute« albumom El Michels Affaira, ki so ga posvetili preminulemu Isaacu Hayesu, in je hkrati šele druga dolgometražna izdaja zasedbe, saj je leta 2005 izšel njihov prvenec »Sounding of the City«.
Album interpolacij klasičnih solističnih in skupinskih del Clanovcev ponuja ravno to kar s(m)o si mnogi fani tega staten islandškega deveterca pravzaprav želeli, v obdobju od recimo prve do druge skupinske plošče, namreč instrumentalne verzije njihovih komadov. Tokrat je naša želja uslišana na malce drugačen način, z nekaj dodatki, ki pa bistveno ne posegajo v siceršnjo produkcijsko delo »masterminda« RZE. Zasedba El Michels Affairs, ki bi jo lahko v več pogledih povezali z Wu-Tang Clanom, saj obe vsebujeta 9 članov, obe sta neke vrste pionir na svojem področju, obe sodelujeta z najrazličnejšimi glasbeniki in obe prinašata edinstvene ideje in zvok ter spoštujeta in negujeta glasbeno zgodovino, si pravzaprav ni dovolila kakih bistvenejših aranžmajskih razvratov, temveč je zgolj sledila wu-tangovskemu duhu. Mračni in cinematični zvok producenta RZE obdelajo kompaktno in povsem točno, vklopijo se v njegovo estetiko nametavanj različnih »samplov«, ki jih skoraj nikoli ni imel manj kot pet, in tako določeni inštrumenti odhajajo in prihajajo v zvočno podobo Michelsove druščine. Direktna interpretacija klasičnih del Clana dobi malce več širine od originalov, veliko več je trobil prebijajočih se skozi srhljive klavirske linije ter odlično, a ne preveč izstopajočo ritem sekcijo, ki pušča veliko prostora drugim, izmenjujoče prevladujočim inštrumentom. Urgentno stiskanje bombastičnih trobent in pozavn, ki ponujajo edini resnejši aranžmajski poseg v originale, kjer trobil skorajda ni zaznati, se prebijajo preko temačnih klavirskih loopov, ne pretirano dobrohotnih kitarskih wah-wahov ter prijetnih, visokih glasov orgel in wu-tangovskega klavirja v osrčje RZI-ne ekspresije. Dramatičnost v njihovih izvedbah se navezuje na urejeno konfuznost originalov, le da produkcijsko sega v šestdeseta in z instrumentalnostjo pušča nekakšen filmsko-gangsterski pridih ter spominja na črnske filme iz sedemdesetih pa tudi iz šestdesetih let. Zanimivo je, da El Michels Affair glasbe niso kaj prida odprli, marveč so jo pustili v obliki, ki po eni strani raperjem še vedno nudi prostor za vokalne seanse, po drugi strani pa se ravno zaradi te zaprtosti niso pretirano razigrali in na trenutke delujejo rahlo sterilno. Da pa so fantje dodobra zapopadli tudi mentalna stanja različnih članov kolektiva Wu-Tang Clan, pa priča priredba skladbe »Shimmy Shimmy Ya«, kjer so si preko klavirja in gangstersko-filmskih trobil privoščili otroški zborček, ki je odpel refren, s čimer so odlično prikazali humorno plat Ol' Dirty Bastarda.
Organska verzija najboljših instrumentalov slavnih Wu-Tang Clanov ponuja prijeten, a morda vendarle za nekaj minut prekratek vpogled v delo njihovega glavnega producenta in služi kot odličen »tribute« album brez odvečnih besed. Michelsova druščina je povzela vse glavne značilnosti RZE in kot živa glasbena združba zanimivo uporabila tudi enake vokalne »sample« iz kung-fu filmov, kot je to storil RZA. Ob koncu sicer odlične plošče ostaja priokus, da bi fantje z albuma vendarle lahko izvlekli več, a so se žal ali pa morda tudi na srečo, držali striktno clanovske forme, ki pa ne ponuja kakih dodatnih aranžmajskih presežkov.
pripravil Jizah
Komentarji
komentiraj >>