Etiopska popularna glasba je bila od vseh svojih začetkov izredno pisana. V svojem naboru glasbenih vplivov je združevala elemente številnih popularno-glasbenih tokov, od soula, jazza, funka in italijanske kancone, do islamskih vokalnih stilizacij. Rezultat je originalna etiopska mešanica, ki ji je uspel veliki met na zahodnem glasbenem tržišču dobrih trideset let po njenem nastanku. Pred koncertom saksofonista Getatchewa Mekurie, bomo ošvrknili njeno bogato izročilo. (Klik za poslušanje oddaje!!!)
Nocoj se bomo osredotočili na moderno etiopsko glasbo, ki v zadnjih letih s svojim nalezljivim gruvom enako močno navdušuje poznavalce world glasbe, kakor tudi ljubitelje eksotičnih plesnih ritmov in iskalce redkih posnetkov. Ponudili vam bomo iskrivo kolekcijo skladb, ki v sebi nosijo tradicionalne zvoke in odkrit entuziazem za absorbiranje vplivov iz zahodnega sveta. V naslednjih dveh urah se bomo družili z izvrstnimi interpreti, skladatelji in glasbeniki - z imeni kakršna so Alemayehu Eshete, Mahmoud Ahmed in Mulatu Astatke, posebno pozornost pa bomo posvetili skorajšnjemu druženju s starosto etiopskega jazza, Getatchewu Mekuryi. Dobrodošli torej v DJ grafitih na Radiu Študent.
Da bi bolje razumeli, kaj je to etiopska glasba, je potrebno povedati nekaj malega o etiopski zgodovini in sami kulturi. Etiopija je namreč dežela, ki je s svojo večtisočletno zgodovino kulturno trdno zasidrana v tradiciji in starodavnih idejah. Evropejci imamo običajno povsem napačno predstavo o tej deželi. Moderna Etiopija je zgolj naslednica mnogih državnih tvorb, ki so na tem področju obstajale že tisoč let pred Kristusom - Aksumsko cesarstvo npr. Že Homer jo omenja v Ilijadi in Odiseji, zanimivo pa je tudi, da je Etiopija ena izmed prvih držav, ki je prevzela krščansko vero, že v 4. stoletju, torej pred vsemi evropskimi državami. Poleg tega uporablja svojo abecedo in koledar, ki temelji na starodavnem koptskem koledarju.
Če se pomaknemo nekoliko bolj v sedanjost, je Selassijeva Etiopija v 60-ih letih prejšnjega stoletja po neuspešnem vojaškem udaru doživela pravi razcvet. Postala je mednarodno prizorišče gibanja Neuvrščenih in diplomatsko središče Afriške unije. Progresiven pristop vladanja Haileja Selassija v njegovem sicer strogo centraliziranem cesarstvu je vnesel precej več svobode v družbeno življenje, kar se je nenazadnje odražalo tudi v kulturi. Glasba in uživanje v glasbi je bil bistveni del svobodnega in pogumnega ozračja, ki se je konec 60-ih odrazilo kot Swinging Addis.
Etiopska kultura nosi v sebi navdahnjeno občutje tradicionalnosti in velike raznolikosti. S preko 80 jeziki, ki se govorijo na temu področju, je Etiopija daleč od jezikovne homogenosti. Prav ta očarljiva raznolikost je tista, ki dela etiopsko glasbo tako zelo privlačno. Moderna urbana glasba se upira kakršnemukoli zahodnjaškemu žanrskemu predalčkanju, hkrati pa lahko rečemo, da ima neke skupne značilnosti, ki jo delajo samosvojo in originalno.
Ena izmed teh skupnih značilnosti, ki se razkriva evropskemu ušesu, je jazzovsko obarvan zvok Tesfe Maryama Kidanéja, Mulatuja Astatkeja, Bathe Gebre-Heyweta, in Tsegue-Maryama Guébroua. Kidanejeva skladba Heywete je čudovit primer stiliziranega igranja na saksofon, medtem ko skladba Mother's Love Tsegue-Maryama Guebroua prinaša preprosto toda prodorno delikatno igranje na klavir.
Moderna glasba se je v Etiopiji, enako kot povsod drugod po Afriki, razvila iz pocestnih pleh godb, ki so se lotevale adaptacij in rearanžiranj tradicionalne glasbe. Prvi takšni orkestri so nastali v okviru cesarske osebne straže, vojske in policije. S svojimi dominantnimi in impresivnimi pihalnimi sekcijami so napravili mogočen vtis. Kljub vsemu pa se je ustanavljalo vedno več zasebnih bendov, ki so hitro prevladali na sceni. Če naštejemo samo nekaj največjih: All Star Band, Soul Ekos, Ibex Band, Girmas, Dahlak, Venus, Ethio Stars in Black Lion.
Ves ta ustvarjalni nemir je ugasnil leta 1974 s padcem režima Haileja Selassija. Po komunističnem prevratu Dergov, ki je bil neizprosen z vsem, kar je dišalo po zahodu, se je glasbeno ustvarjanje v Etiopiji precej bolj vkalupilo in ostalo pretežno v domeni državnih orkestrov, po letu 1978 pa je praktično usahnilo.
Čeprav nam inštrumenti v etiopski popularni glasbi zvenijo znano, lahko v njihovemu zvoku prepoznamo številne vplive. Če prisluhnemo Walias Bandu, Seyfu Yohannesu ali pa Ayalewu Mesfinu bi se zlahka opredelili, da gre za neke vrste funk. Če poslušamo Mulatuja Astatkeja se težko izognemo jazzu, v skladbi Enken Yelebesh Girme Beyeneja pa lahko prepoznamo vzorce značilne za italijansko kancono. Ne pozabimo, da je fašistična Italija brutalno okupirala Etiopijo med leti 1936 in 1941 in tam pustila nedvomno močan pečat tudi na kulturnem življenju. Skupna značilnost etiopske urbane glasbe se kaže v tem, da ob vseh zahodnjaških glasbenih vplivih, ki jih nedvomno lahko ujamemo v njej, ritmično ostaja zvesta afriškemu kontinentu zaradi česar zveni tako zelo trdno in prizemljeno. Večinoma so v uporabi štiri pentatonske lestvice: tezeta, anchi-hoye, ambasel in bati ter številni raznoliki ritmi. Eden izmed najbolj pogostih je čikčika.
Druga pomembna značilnost moderne etiopske glasbe je uporaba specifičnih vokalov, ki že zaradi uporabe amharskega ali katerega drugega avtohtonega jezika zvenijo tako zelo drugače. V etiopski glasbi so daleč najbolj cenjeni prav vokalisti. Vokalne interpretacije Mahmouda Ahmeda, Tlahouna Gessesseja in Menelika Wesnatchewa evropskemu ušesu zvenijo nekako arabsko, vendar to le zaradi pomanjkanja boljših opornih točk. Še bolj onostransko zveni petje Alemuja Age. V njegovem globokem glasu in zvoku njegove begene (nekakšne etiopske velike lire) začutimo očarljivost, spiritualnost in hipnotičnost neke davne in tuje kulture.
Večina glasbe, ki smo jo ali jo še bomo slišali v nocojšnjih DJ grafitih, posvečenih etiopski glasbi, je nastala pravzaprav v zelo kratkem obdobju med letoma 1969 in 1978. S cesarskim odlokom sta imela monopol nad trgovanjem s ploščami dva akterja, založba Agher Feqer Mahber in Prvo narodno gledališče. Ko je mladi, komaj 24-letni, Amha Eshete v letu 1969 ustanovil svojo privatno založbo Amha Records je do temeljev zatresel etiopsko glasbeno industrijo. V šestih letih delovanja je s privatno iniciativo izdal več plošč kot obe državni inštituciji skupaj. Njuni čezmerni privilegiji in posledična paraliza so se morali umakniti svobodnemu podjetništvu in večji kreativnosti. Kmalu zatem, ko je Amha v Indiji natisnil prva dva sedem-inčerja je bil s strani Agher Feqer Mahberja deležen številnih groženj. Iz te zagate se je s tihim privoljenjem cesarja Selassija rešil brez večjih težav. Na obeh singlicah je godel etiopski James Brown Alemayehu Eshete.
Po strmoglavljenju režima Haileja Selassija v letu 1974 so se pogoji na glasbenem trgu zaostrili. Praznino, ki je nastala po pobegu Amhe Esheteja v tujino, je zapolnil iznajdljivi kasetni boter Ali Abdella Kaifa, lastnik trgovine s ploščami Tango in kasnejše založbe Kaifa. Naslednjih dvajset let je bil znan izključno pod psevdonimom Ali Tango. Naklade kaset je s slabih tisoč kosov povzdignil do zavidljivih 100.000. Bil je izvrsten iskalec talentov in producent največjih hitov, znan pa je bil tudi po tem, da je srdito ščitil pravice svojih umetnikov tudi v nezavidljivih razmerah diktature Dergov. Med mnogimi uspešnicami, ki jih je sproduciral, najdemo tudi historično skladbo Ere Mela Mela pevca Mahmouda Ahmeda.
Mnogi ljubitelji glasbe širom po svetu so se z moderno etiopsko glasbo seznanili preko fascinantnega dela Francisa Falceta, ki je skrbnik zdaj že znamenite serialke Ethiopiques, ki že dvanajst let izhaja pri francoski založbi Buda Musique in je glavni vir vpogleda v glasbeno ustvarjanje v tej pisani deželi. V zadnjih letih so to širno zvočno gradivo pograbile tudi druge založbe, npr. kompilatorna založba Manteca, ali pa nemška world music založba Piranha, ki je raziskovala predvsem tradicionalno amharično glasbo preko bendov, kot so denimo Ethio Stars oz. Tukul Band. Še najbolj pa je etiopsko zvočnost zahodnemu ušesu približal Jim Jarmusch, ki je leta 2005 v svoj film Broken Flowers uvrstil tudi tri skladbe Mulatuja Astatkeja in tako nehote poskrbel za pravo zahodnjaško revitalizacijo tega starega mojstra in utemeljitelja ethio-jazza.
Mulatu Astatke je znana osebnost v glasbenem svetu. Bil je prvi Afričan, ki je doštudiral na znamenitem bostonskem Berklee College of Music. Pomembno je sodeloval pri modernizaciji etiopske glasbe ter pri izboljšavah tradicionalnih inštrumentov, kakršna je npr. šeststrunska lira krar. V podlagi lahko poslušate zvoke washinta in masinka v izvedbi Tukul Banda, enega izmed številnih bendov, ki jih je produciral Mulatu. Washint je preprosta bambusova flavta s štirmi odprtinami, masinko pa so enostrunske gosli, tipičen inštrument etiopskih potujočih bardov azmarijev.
Leta 2004 je Mulatu Astatke pričel sodelovati z ameriškimi Either/Orchestra, ki jih je spoznal v Adis Abebi in z njimi nastopil na kar nekaj odmevnih koncertih po Evropi in Ameriki. Letos pa je luč sveta ugledala povsem nova plošča Inspiration Information, ki jo je Mulatu posnel v sodelovanju z londonskim kolektivom The Heliocentrics.
Poleg osrednje figure ethio-jazza, Mulatuja Astatkeja, pa je v zadnjem času veliko pozornosti požel tudi saksofonist Getatchew Mekuria, ki v zadnjih letih prav tako doživlja svojo drugo pomlad. Poleg tega, da je bil deležen samostojne izdaje v okviru serije Ethiopiques, je leta 2006 skupaj z nizozemskimi rokerji v opoziciji The Ex in še nekaterimi ostalimi prijatelji posnel ploščo Moa Anbessa. Album je bil eno izmed najbolj pozitivnih presenečenj tistega leta. Seveda glavni razlog za nocojšnjo oddajo tiči v skorajšnjem gostovanju tega odličnega projekta v Ljubljani, natančneje na festivalu Druga godba, 23. maja na letnem odru Gale hale.
Takole zveni Mekurieva inštrumentalna predelava etiopskega vojaškega napeva Shellela. Mekurya v njej nastopi kot veliki saksofonski virtuoz. Vse drugače pa je bilo, ko je pričel s svojo glasbeniško kariero. Sprva je igral tradicionalne inštrumente, kakršna sta krar in masinko, šele kasneje se je preizkusil na klarinetu in saksofonu. Bil je član znamenitega Policijskega orkestra, sodeloval je tudi s številnimi znanimi etiopskimi pevci, npr. Alemayehujem Eshetejem. Evropskemu občinstvu se je najprej predstavil preko serialke Ethiopiques znotraj katere so ponovno izdali njegov album Negus of Ethiopian Sax. Ravno zaradi njega je pritegnil pozornost nizozemskega avantgardnega kolektiva The Ex. Po seznanitvi na njihovi 25. obletnici v Amsterdamu jih je povabil na snemanje svojega novega albuma Moa Anbessa, ki ga je objavil v letu 2006. Skupaj so igrali na koncertih po Evropi in Ameriki, čez tri tedne pa prihajajo tudi k nam na festival Druga godba.
Etiopska popularna glasba je od vseh svojih začetkov bila izredno pisana, multinacionalna in multižanrska. Najprej zato, ker je bila spočeta na etnično mešanem področju, kjer živi okoli 80 različnih etničnih skupin, kasneje pa tudi zato, ker je v svojem naboru glasbenih vplivov združevala elemente številnih popularno-glasbenih tokov, od soula in jazza, prek funka, italijanske kancone, do islamskih vokalnih stilizacij. Rezultat je posrečena mešanica, ki zveni povsem originalno etiopsko. Večina danes slišanih skladb je nastala v izredno skromnih razmerah, posneta z največ dvema mikrofonoma, enim za vokal in drugim za vse ostale inštrumente, povrh vsega pa je bila po letu 1974 podvržena še nezanemarljivemu režimskemu terorju. Zaradi vsega naštetega se zdi pravi čudež, da ji je uspel tako veliki met tudi na zahodnem glasbenem tržišču. Prav neverjetno se zdi, kako lahko neko glasbeno ustvarjanje doživi svoj labodji spev dobrih 30 let po svojem nastanku na povsem drugem koncu sveta, v povsem drugih kulturnih vzorcih, in za povrh doživi še pravo revitalizacijo njenih najvidnejših akterjev.
S povedano mislijo pa tudi zaključujemo naše druženje s to zanimivo druščino glasbenikov. Nocojšnje DJ grafite, v katerih smo se ukvarjali s fenomenom sodobne etiopske popularne glasbe sem pripravil Božidar. Ostanite še naprej z nami na 89,3 megaherca, 23. maja pa ne prezrite edinstvene priložnosti, ko se bo gospod Getatchew Mekuria predstavil v Ljubljani.
1. Wallias Band - Muziqawi Silt (3:47)
2. Ayalew Mesfin & Black Lion Band - Gedawo (4:05)
3. Tesfa Maryam Kidane - Heywete (5:16)
4. Tsegue-Maryam Guebrou - Mother's Love (3:38)
5. Mulagen Mellesse & Dahlak Band - Yemendjar Shega (2:35)
6. Girma Beyene - Enken Yelelebesh (3:21)
7. Beyene Habte - Embi Ila (4:03)
8. Ethio Stars - Eshet Eshet (7:01)
9. Getatchew Mekurya - Antchi Hoye (3:51)
10. Seyfu Yohannes - Mela Mela (3:26)
11. Mahmoud Ahmed - Atawurulegn Lela (4:03)
12. Alemu Aga - Abatatchen Hoy (Pater Noster) (3:33)
13. Menelik Wesnatchew - Tezeta (4:32)
14. Tlahoun Gessesse - Tchuheten Betsemu (3:34)
15. Alemayehu Eshete - Tchero Adari Negn (4:30)
16. Alemayehu Eshete - Telantena Zare (3:47)
17. Mahmoud Ahmed - Ere Mela Mela (4:39)
18. Mahmoud Ahmed - Metche New (3:26)
19. Mulatu Astatke - Yegelle Tezeta (3:13)
20. Mulatu Astatke - Yekermo Sew (4:15)
21. Mulatu Astatke + The Heliocentrics - Masengo (6:23)
22. Getatchew Mekurya - Shellela (5:12)
23. Getatchew Mekuria, The Ex & Guests - Tezalegn Yetentu (6:04)
24. Getatchew Mekuria, The Ex & Guests - Musicawi Silt (4:24)
Komentarji
komentiraj >> Re: Etiopski saksofon: Mekuria in ostali
etiopija june 2010 [18/02/2011]
http://thecreatorsproject.com/en-uk/blog/sam-spiegels-photojournal-of-africa
odgovori >>
Re: Etiopski saksofon: Mekuria in ostali
ŽeljkoM [04/05/2009]
Bravo, bravo Božjidar!
odgovori >>