Sobota, 9. 5. 2009
TCLejla
Tatjana Capuder recenzira novo ploščo legendarnega Khaleda, ki se letos vrača na festival Druga Godba ... (v celoti!)
* Bomba! Khaled se je tokrat odpovedal vojski studijskih glasbenikov, aranžerjev in producentov, ki ga povečini bolj kot ne dušijo. Odpovedal se je tudi letanju čez zemeljsko oblo iz studia v studio. No, ne povsem, producent Martin Meissonier je odletel v Kairo, kjer je z orkestrom posnel značilna egipčanska godala, ki jih je osnovnim posnetkom dodal pozneje. To naj bi bili edini dodani zvoki, morda bi se našlo še kaj, denimo Khaledovo igranje na harmoniko, vendar naj bi bila glavnina posneta s skupinskim muziciranjem, brez nasnemavanj in računalniškega fragmentiranja. Na snemanjih se je zbrala zasedba glasbenikov, ki s Khaledom povečini koncertirajo že vrsto let, pridružil se jim je tudi odlični alžirski volinist Mohamed Berkane, ki je bojda igral že na Khaledovi čisto prvi mali plošči iz srede 70. let, medtem ko ni znova vpoklical klaviaturista Káde in darbukista Mohseina, to je starega jedra pop rai zasedbe, s katerima je delal še globoko v 90. leta. Repertoar za ploščo so najprej vadili in nato album posneli v štirih ali petih dneh – precej dlje kot ena opojna godbena noč za kaseto, a predvidoma mnogo manj kot neskončna snemanja, pravzaprav nastajanja albumov v studiu od uspešnice Didi dalje.
Producent Martin Meissonier, ki je pred dobrimi dvajsetimi leti skupaj s Safyjem Boutello produciral Khaledov mednarodni prvenec Kutché, namreč pravi, da je bila njegova najpomembnejša naloga ta, da poudari Khaledov glas in mu da prostor, ki mu pripada. Poleg tega je želel v studiu ustvariti okoliščine, kar se da podobne odrskim, (citiram) "ker je Khaled na koncertu najmočnejši in njegova karizma tedaj najbolj žarka". (konec citata) Tudi zato je Khaledova nova Svoboda tako dobra plošča: osvobojen glas v glasovnih uvodih in nadaljevanjih je topel, zrel in še vedno nadvse zmogljiv; morda je izgubil nekaj mladostne gibkosti, vendar se je obarval z žlahtno patino. Kljub temu je plošča – sicer resda po svoje vsa en sam presežek – hkrati brez pravega presežka, torej recimo tistega silovitega taraba, ki te vsega pretrese in prevzame, povzdigne in vname. Pravzaprav ne čisto brez, sem ter tja se najde drobec, zlasti v vokalnih uvodih, precej je tudi umirjenega, odmerjenega pogojnega taraba. Tod je producentu rahlo spodletelo in ni resnično ujel občutenja starih alžirskih snemanj in koncertnega ozračja, temveč le njun dokaj natančen odmev. Deloma lahko to pripišemo tudi koncertni zasedbi pretežno zadnjih let, vajeni povečini, da kvalitetno, profesionalno in obrtniško odfrazira svoje brez nadgradnje in lastnega svobodnega angažmaja. Vsekakor bova imela v kratkem priložnost preveriti, kako je s tem v živo, nastavek in repertoar obetata precej.
Khaled v nekem intervjuju navaja, da je stari dobri Meissonier najprej zabrisal stran vseh 36 pesmi, ki mu jih je prinesel, ter ga napotil na zajeten repertoar starih, ki sta jih izbrala skupaj. To, da najdemo na albumu Khaledove stare hite, kot sta Raikoum in naslovna Svoboda, ni pravzaprav nič novega, na prav vsaki njegovi studijski plošči se najdeta najmanj dve skladbi, ki ju je že izvajal in posnel v alžirskih letih, le da je tokrat ta prenos precej bolj posrečen kot ponavadi. Tudi priredbe drugih alžirskih mojstrov, godbenikov in skladateljev niso nič novega, na vsaki Khaledovi plošči jih je nekaj – ne nazadnje je predvsem odličen pevec in mojstrski interpret z veličastno glasovno ritmiko, manj avtor, četudi tudi avtor. Za novi album je Khaled ali Večni sam podpisal štiri pesmi od dvanajstih, pet jih je sopodpisal, dve sta avtorsko delo znamenitega staroste oranske godbe Blaouija Houarija, ki nam ga je Khaled predstavil že na prejšnji plošči Ya Rayi s konca leta 2004, eno, silno prirejano Yamino, pa je spisal drugi starosta oranskih godb Ahmed Wahby.
Od dvanajstih skladb na sedemnajstih indeksih z bonusno osemnajsto, ki je iz čisto druge zgodbe in godbe, bova slišala Khaledovo avtorsko POJDIMO, POBRIŠIMO JO, ki je morda nova ali tudi stara, Khaledov stari kasetni repertoar je namreč tako zajeten, da ga ne pozna niti sam Khaled, sledil bo stari hit VAŠE MNENJE, ki ga podpisujeta Khaled in rajnka Cheikha Rimitti, nato Khaledov avtorski GNAOUI, ki se kakopak navdihuje pri gnavijih, zatem naslovna Khaledova avtorska stara uspešnica SVOBODA, potem Wahbyjeva YAMINA, nato francoski poklon očetu PAPA, ki ga podpisujeta Khaled in Philippe Gouadin, sledita še Khaled-Zaimova TI SI VZROK in Khaledova O MIMOUN.
Pripravila TC Lejla bin Nur
Komentarji
komentiraj >>