Za politologijo menimo, da je ne potrebujemo posebej predstavljati. Spomnimo le na to, da ni znanost o poli klobasah. Utemeljitelj politologije na Slovenskem, dr. Adolf Bibič, je nekoč dejal, da je njeno poslanstvo v tem, da demokratizira družbo. O tem, koliko je njeno poslanstvo še vedno takšno, ter o drugačnih perspektivah politične znanosti, so razmišljali študenti politologije v preteklih dneh na akademski konferenci mednarodnega združenja študentov politologije. Tema akademske konference, ki so jo sestavljala predavanja univerzitetnih profesorjev, je bila: Politična znanost - drugačna perspektiva.

Predavanje, ki je podalo svojevrstno videnje trenutne krize, je bilo predavanje dr. Miša Alkalaja. Predavatelj je na začetku svojega nastopa še enkrat ponovil, kar je bilo sicer že večkrat rečeno, da je trenutna finančna kriza nedvomno tudi kriza kapitalizma.

Paradoks, ki je za dr. Alkalaja zelo problematičen je ta, da se krizo rešuje z istimi mehanizmi, ki so krizo povzročili:

Alkalaj je gibanje kapitalizma ponazoril s Kondratievimi cikli. Ruski znanstvenik Kondratiev je namreč bil med redkimi, ki se je v času oktobrske revolucije ukvarjal z ekonomskimi parametri kapitalizma. Ukvarjal se je z analizo ekonomskih podatkov. Kar je bistveno, je to, da je Kondratiev ugotovil, da kapitalistični način produkcije valovi v ciklih. Značilno za te cikle je, da je v vseh moč opaziti obdobja prosperitete ter zatem vedno obdobja velikih kriz.

Alkalaj je enega izmed ciklov slikovito ponazoril z letnimi časi. O tem, ali smo sedaj - v času krize - že v zimi ter o tem koliko krize smo že prestali, nam je odgovoril:

Sistem je torej definitivno šel, po domače povedano, k vragu. Napovedim, da sistem ne bo obstal, pa sprva niso hoteli verjeti nekateri »mlado-ekonomisti«:

Alkalaj je poudaril, da se še pravzaprav sploh ne zavedamo, koliko je ta kriza globoka in kje vse nas še lahko prizadene. Saj veste, čebula, ki jo kupujemo v trgovinah, je iz Nove Zelandije. V kolikor se svetovna trgovina zruši, pač ne bomo mogli več kupovati čebule.

Kot največjo nevarnost prihodnjega razpleta dogodkov glede finančne krize, vidi Alkalaj v vojnah, ki so spremljale vse dosedanje cikle kapitalizma:

Povsem drugačno perspektivo je, v primerjavi z Alkalajem, podal dr. Igor Lukšič. Tokrat sicer ni predaval o cerkvi, ampak se je lotil obravnave dojemanja politične realnosti. Spraševal se je o novi možni paradigmi v politični znanosti. Ideja o »novi« politični znanosti, je po njegovem mnenju prisotna predvsem sedaj - v času krize.

Prevladujoča paradigma o razumevanju politike, ki je najbolj zasidrana v »common sense-u«, je utemeljena na ideji mehanike. Izvor te zmote, da je politika del narave, velja iskati relativno daleč nazaj. Znanost je na začetku moderne zmagala nad religijo in si s tem prisvojila legitimnost nad tem, da definira realnost. Znanost, ki jo tukaj omenjamo, je fizika. Slednja je z odkritji zakonov narave ustvarila moderen koncept realnosti, ki pa ima svoje učinke na definiranje vseh ostalih ključnih konceptov realnosti. Newtonovska mehanika je torej vplivala tudi na oblikovanje znanstvene paradigme politologije.

Koncepti, ki so jih mehanicistične paradigme v politični znanosti ustvarile, so: atomizem, senzacionalizem, uporabnost itd. Izpostavimo zgolj atomizem, ki posameznika v družbi definira kot atom.

Po Lukšičevem mnenju se mora na »zgodovinskem odru« politične znanosti v prvo vrsto preriniti nova paradigma. Omenil je, da potrebujemo nov koncept politične realnosti, ki ne bo utemeljen na zakonih narave oz. mehanike. Za vednosti, ki bi lahko prispevale k oblikovanju nove paradigme v politični znanosti, je omenil: marksizem, psihoanalizo in kvantno teorijo.

Politika je polje, ki ni enako polju narave oz. naravnim zakonom. Je polje, ki ima, mehanicistično rečeno, svoje zakonitosti. Lukšič je o »novi« politični znanosti razmišljal takole:

"Mladinka" med družbenimi vedami - politologija - se mora torej odpraviti onkraj politične mehanike in definirati novo paradigmo.

Na konferenci »politologirala« vajenka Jerneja.