Na očitke, da je Evropska unija premalo storila pri reševanju gospodarske krize, je Evropski parlament postregel s konkretnimi podatki, ki prikazujejo doprinos Evropskega parlamenta k reševanju krize. Kljub samopromociji pa je večina odločb skušala odpraviti grehe, zaradi katerih je do bančno-gospodarske krize sploh prišlo. Evropski parlament je tako sprejel več direktiv, ki omogočajo strožji nadzor bank, zavarovalnic in otežujejo pogoje za pridobitev kreditov. Konkretni ukrepi za omejitev nezaposlenosti so bili bolj medli. Ni namreč povsem jasno, kdo bo prejemnik 200 milijard evrov težkega paketa pomoči. Kljub soglasnemu mnenju parlamentarcev, da delovni teden ne sme biti daljši od 48 ur, pa zaradi nesoglasij z Evropskim svetom, do sprememb v najbolj pomembni točki delovne zakonodaje ni prišlo.
Komentarji
komentiraj >>