Sreda, 20. 5. 2009
bruc
Težko si je predstavljati avstralski rock'n'roll brez New Christs in Roba Youngerja, ki je osrednja osebnost te čudovite zasedbe iz Sydneya. Poleg tega, da je Rob ključno zaznamoval obdobje, ko se je v Sydneyu po izbruhu Radio Birdman razmnožila cela vrsta odličnih avstralskih rock'n'roll bendov, je tudi odličen glasbeni producent. S svojim producentskim delom je pomagal številnim avstralskim in tudi mednarodnim zasedbam. (v celoti!)
* Težko si je predstavljati avstralski rock'n'roll brez New Christs in Roba Youngerja, ki je osrednja osebnost te čudovite zasedbe iz Sydneya. Poleg tega, da je Rob ključno zaznamoval obdobje, ko se je v Sydneyu po izbruhu Radio Birdman razmnožila cela vrsta odličnih avstralskih rock'n'roll bendov, je tudi odličen glasbeni producent. S svojim producentskim delom je pomagal številnim avstralskim in tudi mednarodnim zasedbam. Produciral je tako pomembne bende, kot so na primer Celibate Rifles, Hard Ons, Died Pretty, New Race in seveda tudi New Christs.
Spisek albumov, na katerih je sodeloval, je resnično dolg in si ga lahko natančno ogledate na spletni strani www.divinerites.com. Že v začetku osemdesetih je po razpadu Radio Birdman sestavil prvo ekipo New Christs. Skozi desetletja se je v zasedbi zvrstila cela vrsta avstralskih rock'n'roll glasbenikov. Med njimi velja omeniti Charlieja Owena; Clydea Bramleya, ki je svoj čas igral pri The Hoodoo Gurus; ali pa Chrisa Masuaka, pomembnega kitarista Radio Birdman; Kenta Steedmana, ki je osrednja osebnost Celibate Rifles; Billa Gibsona in še bi lahko naštevali. V najnovejši zasedbi, ki je nespremenjena od leta 2006, z njim sodelujejo bobnar Stu Wilson, odlični basist iz prvotnih Radio Birdman - Jim Dickson, kitarist Dave Kettley in drugi kitarist, klaviaturist - Brent Williams.
Albumi New Christs so skozi leta postali prave zbirateljske dragocenosti. Vsak ljubitelj rock'n'rolla si želi imeti v svoji zbirki njihov originalni prvenec iz leta 1988, Divine Rites, ali Distemper iz leta 1989. Tudi Born Out of Time ali Lower Yourself, albuma, ki sta nastala v devetdesetih, nista nič manj zanimiva. We Got This! iz leta 2002 je pomenil napoved ponovne vrnitve New Christs, po nekajletnem počitku. These Rags je izšel istega leta in je predstavljal zbirko njihovih odličnih E.P.-jev. Potem smo čakali na nov album vrsto let, vse do tega meseca, ko so pri Impedance Records izdali Glorio. Medtem smo bili vedno na trnih, ko so se neprestano pojavljali na evropskih odrih. Lansko leto sem jih zaradi svojih obveznosti zamudil v Italiji in verjetno si težko predstavljate, kako sem se razveselil njihove letošnje evropske turneje. Presenečenje desetletja pa je bilo zame, ko sem zvedel, da pridejo New Christs v Ljubljano. To se bo zgodilo prav jutri, ko bodo prvič nastopili pri nas. Predstavili bodo svoj izjemen album Gloria, ki dokazuje, da so starci še vedno v izjemni formi. New Christs so od nekdaj sloveli kot izjemna koncertna zasedba, vendar so njihovi albumi morda še večja poslastica. Tudi njihov zadnji album je izjemna poslušalska dogodivščina. Skladbe so dovršene iz vseh vidikov; kako bi pa bilo drugače, če je njihov avtor Rob Younger. Značilen slog s številnimi »molovskimi« akordi, izjemno melodiko, dinamiko, nevsiljivimi, domišljenimi prehodi in sproščeno, energično tehniko sodelujočih glasbenikov poslušalca dobesedno posrka v dobro naoljeni kotel avstralskega rock'n'rolla. Uvodna skladba »Try Something«, ki jo poslušamo v podlagi, slavnostno naznani, da nas čaka na tem albumu resnično nekaj fantastičnega. To se zgodi že z drugo skladbo »My Existence«, skorajda »ramonesovsko« melodična mojstrovina je začinjena s čudovitimi kitarskimi solističnimi vložki, ki so tako značilni za celoten opus New Christs. Čudovita dinamika se nadaljuje iz skladbe v skladbo in ko izzveni zadnji ton albuma, si preprosto ne moreš kaj, da ne bi zgodbe ponovil.
To je album, ki bi ga brez težav lahko poslušal cel dan, in moram priznati, da se zadnji teden na mojih avdio napravah težko znajde kaj drugega. Ja, seveda, za primerjavo sem preposlušal še vse prejšnje stvaritve New Christs, vendar moram priznati, da zanji album prav nič ne zaostaja za njihovimi starejšimi mojstrovinami. Preprosto je Gloria zame tako prepričljiva, da bi ji težko očital karkoli. Producentsko je album dovršen. »Fuzz« je vklopljen samo takrat, ko je to potrebno, kitarske solaže so izjemne, basiranje Jima Dicksona je tako in tako nenadomestljivo, kar v zadnjih letih neprestano dokazuje, bobnar je skorajda že tipično avstralski, pa naj se sliši še tako za uho privlečeno. Avstralski rockovski bobnarji znajo namreč v svoj ritmični dinamit vključiti fluidni, razigrani, veseljaški princip, ki ga je težko prekositi. Sprememba je morda najbolj očitna pri vokalni interpretaciji. Že ob zadnjem albumu Radio Birdman, ki smo ga pred dobrima dvema letoma predstavili na Radiu Študent, sem hvalil Roba Youngerja, kako izpopolnjen je postal po vseh teh letih. Priznati moram, da je z New Christs še bolj prepričljiv kot z Radio Birdman. Njegove vokalne interpretacije na Gloriji resnično blestijo. Z izjemnim čutnim nabojem odpoje svoje kritično naostrene tekste, morda bolj prepričljivo kot kdajkoli v preteklosti. Bomo videli, kako bo to funkcioniralo v živo. Ko sem zadnjič videl Radio Birdman, je kljub korektni izvedbi deloval nekoliko utrujeno. Morda je bil to samo slab dan, čeprav je treba priznati, da Rob ni več ravno mlad.
New Christs z Glorio naznanjajo, da so še vedno eni od največjih avstralskih rock'n'roll bendov - seveda tu mislimo na neodvisno rock'n'roll sceno. Ljubljana bo jutri gostila zasedbo, ki ni pripravljena zgolj na neposreden rockovski cunami, temveč zna s svojo izjemno dinamiko in melodično razgibanostjo ustvariti tudi lirične, poetsko zaokrožene momente.
pripravil Brane Škerjanc
Komentarji
komentiraj >>