Nedelja, 24. 5. 2009
kristinas
»Zgubljen si kakor med hudičem in globokim modrim morjem,« so mi govorili prijatelji. Februarja je hudo zbolela za gripo in se tresla od vročine. »Mati, vrnila se bova v bolnišnico,« sem ji žalostno rekel, ona pa me je odločno zavrnila. »To ni mogoče. Utrujena sem že od ležanja v bolnišnicah. Po dveh letih mi je življenje postalo muka. Nikoli več mi ne bo šlo na bolje. Kaj ne razumeš?«
Interpretacija: Valerija in Stanko
Prevod in spremna beseda: Sabina Zorčič in Matej Milovanovič
Periklis Sfiridis
Periklis Sfiridis se je rodil leta 1933 v Solunu, kjer živi že vse svoje življenje. Študiral je na medicinski fakulteti mestne univerze in kot kardiolog delal vse do leta 1994. Pisati je začel razmeroma pozno, saj je svoj literarni prvenec, pesniško zbirko Okoliščine, izdal šele leta 1974. Poleg poezije piše tudi kratko prozo in romane ter razprave o umetnosti.
V nocojšnji oddaji bomo predstavili odlomek iz njegovega edinega romana Modra in rdeča duša oziroma v grščini Blê ke kókini psihí, ki je izšel pri založbi Kastanióti leta 1996 in o katerem je Sfiridis zapisal: »Moja duša je pobarvana modro in rdeče, kakor domovina z njenimi modrimi in rdečimi otroki. Ko so se ljudje in dogodki, ki so zaznamovali moje življenje, mučno pojavili v spominu, sem pomislil, da bi bila škoda, da se izgubijo, še posebno, ker se bliža trenutek, ko bom prešel prag neobstoja. Zato sem napisal ta roman, da ubesedim svoja doživetja za časa zavzetja (Katochv) , državljanske vojne (Emfuvlio) in let zamenjav (Antiparochv~), ki so sledila, kakor so storili že pred menoj solunski pisci proze, da ne bi ta doba ostala zgolj predmet proučevanja mladih zgodovinarjev.«
Zgodba romana se odvija v Solunu in se osredotoča na peripetije pisateljevih sorodnikov ter odnose med njimi glede na politične in socialne razmere kraja. Grška državljanska vojna (ο Eμφύλιος [Πόλεμος]), ki je ena izmed središčnih tem pisateljevega romana, je trajala od leta 1946 do leta 1949, v njej pa sta na nasprotnih straneh stali grška državna vojska, ki sta jo podpirali Velika Britanija in Združene države Amerike, ter Demokratična grška vojska (DSE), ki je predstavljala oboroženo vejo Grške komunistične stranke (KKE). Po tem obdobju sta bili Grčija in njena ekonomija v izredno slabem stanju. Sledil je tako imenovani »grški ekonomski čudež«, s katerim opisujemo skokovit ekonomski in socialni razvoj Grčije od zgodnjih 50-ih do 70-ih let. Izraz »grški ekonomski čudež« v Grčiji sicer uporabljajo zelo redko, kar je povezano s samo grško družbo: povojna doba je bila čas globokih političnih razprtij, ki so dosegle višek v grški vojaški hunti konec 60-ih let, zato Grki težko najdejo kakšno »pozitivno podobo« tega četrtletja. To je bilo tudi obdobje povečanja razlik med bogatimi in revnimi, kar je še poglobilo politična naprotja, pa tudi obdobje tako imenovanih »zamenjav«, ko so Grki svojo zemljo dajali pozidati v zameno za stanovanja.
O težkih gospodarskih okoliščinah tega časa govori tudi izbrani odlomek v današnji oddaji, ki hkrati nudi vpogled v čustvene vezi in odnose družine, ki predstavlja tipično malomeščansko družino tistega časa.
Pisateljeva bibliografija:
1.) Poezija: Okoliščine (Peristavsei~), 1974; Zamenjava (Antiparochv), 1978.
2.) Kratke zgodbe: Plakat (Hafivsa), 1977; Brez vračila (Cwriv~antivkrisma), 1980; Cena (To tivmhma), 1982; Prazne besede (Kouvfia lovgia), 1984; Cena brez vračila (Tivmhma cwriv~ antivkrisma), 1986; Plača bolničarja (Misqov~ anqupiavtrou), 1987; Iz prve roke (Apov prwvto cevri), 1989.
3.) Roman: Modra in rdeča duša (Yuchv mple kai kovkkinh), 1996.
4.) Razprave: Umetniki »Diagonija« (Oi kallitevcne~ th~ Diagwnivou), 1985; Dvanajst solunskih slikarjev (Dwvdeka zwgravfoi th~ Qessalonivkh~), 1986; Solunski prozni pisci (Pezogravfoi th~ Qessalonivkh~), 1992.