Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
A HAWK AND A HACKSAW: Délivrance (Leaf, 2009) (ponovitev 8.6.'09 ob 00.30) (2523 bralcev)
Ponedeljek, 1. 6. 2009
goran



Jeremy Barnes in Heather Trost sta svojo novo ploščo tokrat posnela z madžarskimi glasbeniki med njunim bivanjem v Budimpešti. Še vedno se torej držita preverjene forumule, a ta se tokrat s strani tistih bolj melanholičnih prevesi v tiste bolj veseljaške tradicije vzhodnoevropskih folkovskih godb, v katerih je vse manj prostora za zahodnjaško senzibilnost po kateri sta A Hawk And A Hacksaw brskala doslej. (v celoti!)


* Jeremya Barnesa je njegovo post-Neutral Milk Hotelsko raziskovanje številnih glasbenih tradicij popeljalo najprej na francosko podeželje, pozneje pa še v vzhodno Evropo, na Balkan in v Mehiko. Nekje na tej poti se mu je pridružila violinistka Heather Trost, priložnostno pa še kopica drugih, največkrat avtohtonih »muzikov«. Plod teh sodelovanj je bila glasba, v kateri so se klezmer, mariači, romske in druge folk-godbe križale z zahodnjaško estetiko, ta pa je z vsakim novim albumom postajala vse bolj potisnjena v ozadje. Po svoje tudi logično. Barnes se je med snemanjem albumov namreč vsakič infiltriral v lokalno sredino, kjer so te muzike aktualne še dandanes in tako od blizu, iz prve roke, črpal esence tradicij. Svojo predzadnjo (malo) ploščo sta A Hawk And A Hacksaw posnela s kolektivom madžarskih glasbenikov, ki so si nadeli priložnostno ime Hun Hangar Ensemble, sedaj pa z albumom 'Delivrance' to sodelovanje dobiva svoje nadaljevanje.

Zanj sta se Barnes in Trostova nastanila v Budimpešti, ponovno k sodelovanju povabila nekatere člane zasedbe Hun Hangar Ensemble in še kopico glasbenikov, s katerimi je Barnes sodeloval med bivanjem v vzhodni Evropi. Poudarek novega albuma je na madžarski ljudski glasbi, vendar pa se znotraj nje odpira širok prostor, v katerega se zlivajo tudi vplivi iz Barnesovih doslejšnjih glasbenih epizod. Takih, ki jih danes največkrat najdemo v formi zbanaliziranih turbo folk odvodov, zreduciranih v trubaških veseljačenjih in podobnem, vsekakor pa močno spregledanih pri sredinski publiki - če seveda izvzamemo sledilce zasedb A Hawk And A Hacksaw, sorodnih Beirut in še nekaterih.

Barnes in Trostova torej z vsakim novim albumom glasbo oklestita zahodnjaških pritiklin, oziroma jih v kontekst namestita bolj subtilno. Tudi nov album zopet hrani kopica zvočnih detajlov, ki jih v tovrstni avtentični muziki sicer ne srečamo. Tu Barnes z druščino spretno navigira med čermi potvarjanja na eni- in preveč očitnimi križanji na drugi strani. Nedvomno pa A Hawk And A Hacksaw v svojem prebiranju vzhodnoevropskih ljudskih glasbenih tradicij skozi izkušnjo »autsajderjev«, tudi s ploščo 'Delivrance', ostajata konsistentna in samosvoja.

Zvočna podoba zadnjih dveh albumov je vzdušje potisnila na tisti težji, melanholični, za vzhodnoevropske muzike precej značilen konec. Na ploščku 'Delivrance' že prvih nekaj skladb razpiha temačne plasti, ki sicer ostanejo nekje v globinah, na površje pa se ponovno dvigneta tisto veselje in igrivost, ki sta zaznamovala Barnesov samostojni prvenec. V zgoščenem vrtinčenju nabora zvokov tradicionalnih inštrumentov pobudo prevzema zdaj ritem, zdaj melodija, še večkrat pa v frenetičnem zvočnem toku prepletena oba skupaj. Idejna in zvočna kompleksnost albuma je skrita v na prvi posluh razmeroma enostavni in hitro všečni glasbi, kar je še ena od odlik albuma. Uravnoteženo zadihajo domišljenost aranžmajev, spretno prehajanje med mnogoterimi zvočnimi tradicijami, pestra paleta detajlov in nenazadnje virtuoznost sodelujočih glasbenikov. Vse to 'Delivrance' poveže v zabavno, celo veseljaško poslušanje, ki pa še zdaleč ni na prvo žogo.

pripravil Goran Kompoš

 

 



Komentarji
komentiraj >>