... Spor med ZDA in preostalimi člani Organizacije ameriških držav zaradi Kube...
... Na Grenlandiji zmaga skrajne desnice...
... ZDA si obetajo večji uspeh v Afganistanu z novim vojaškim liderjem...
... Hong Kong bližje Pekingu, kot avtonomiji...
OFF NAPOVEDNIK
Voditelji več držav imajo dovolj duhov preteklosti, kot so se izrazili na zasedanju Organizacije ameriških držav, še zmeraj pa naj bi ti vladali Združenim državam Amerike, ki se oklepajo starih zamer in Kubi zanikajo članstvo.
Svojevrsten dokaz o duhovih je tudi Nancy Reaganova, ki se med spanjem še vedno pogovarja s soprogom in nekdanjim predsednikom ZDA Ronaldom Reaganom. »Vidim in resnično mislim, da je poleg mene« pravi. Barack Obama je sicer že pred meseci zatrdil, da bo poslušal le nasvete živečih nekdanjih predsednikov, ne bo pa se spustil v seanse v stilu Reaganove. A mu morda nasvete deli soproga Michelle, ki pa naj bi se večkrat dlje pogovarjala z Nancy.
OFF PROGRAM
Na letnem zasedanju Organizacije ameriških držav v Hondurasu voditelji ne popuščajo nasproti Združenim državam v želji po ponovni vključitvi Kube v to organizacijo, iz katere je bila izključena po revoluciji leta 1959. Člani združenja so si edini – »čas je, da popravimo včerajšnje napake« - je v nagovoru predstavnikom povedal gostitelj srečanja, honduraški predsednik Manuel Zelaya. Predsednik Nikaragve Daniel Ortega je dodal, da so takratno »odločitev zakrivili tirani«. Tokrat so Združene države osamljene v mnenju, da mora Kuba uvesti spremembe še preden je sprejeta v organizacijo in bo po vsej verjetnosti preglasovana, dasiravno je uradna Havana že sporočila, da v primeru povabila v Organizacijo ameriških držav tega ne namerava sprejeti.
Vojaškim silam v Afganistanu bo odslej poveljeval general Stanley McChrystal, ki bo zamenjal generala Davida McKiernana.
McChrystal naj bi garantiral uspešnejši boj proti Talibanom in s striktnim delovanjem, predvsem zmanjšanjem civilnih žrtev, ki so jih doslej zakrivile zavezniške sile, ponovno pridobil zaupanje Afganistancev, ki so vedno bolj nenaklonjeni ameriški avanturi. »Smo na kritični točki, to je borba za podporo lokalnega prebivalstva« je dejal in dodal, da brez njihove podpore Afganistan lahko kaj kmalu ponovno postane brlog Talibanov ter zapade v državljansko morijo.
Več o dogodkih v Ameriki nam bo povedala redna poročevalka Lidija Poljaček:
Ob počastitvi spomina na masaker na Trgu nebeškega miru v Pekingu leta 1989, ki se ga te dni obeležuje v Hongkongu, se porajajo dvomi o spoštovanju mednarodne pogodbe, ki Hongkongu garantira svobodo izražanja in združevanja ter določeno mero avtonomije. Xing Xiaoji, ki je takrat vodil študentsko delegacijo na protestih, danes državljan Združenih držav Amerike, je bil zadržan na letališču in po nekaj urah izgnan nazaj v Ameriko. Komemoracije se prav tako ni mogel udeležiti danski kipar Jens Galschiot, ki je upodobil steber sramu. Nejevoljni disidenti trdijo, da se Hongkonška elita prekomerno veže na Peking in uveljavlja njihovo politiko v mestu, ki naj bi bilo svobodno in zaznamovano s kozmpolitanstvom.
Razdeljevanje stolčkov po volitvah v Indiji zaznamuje predvsem imenovanje Meire Kumar za predsednico spodnjega doma. Sicer so ženske že bile nosilke najpomembnejših pozicij v državi, posebnost je ta, da Meira Kumar prihaja iz stranke Dalit, nekdaj stranke nedotakljivih, to je najnižje kaste, ki ji je bilo še pol stoletja nazaj prepovedano posedovati lastnino. Odločitev gre na roko predvsem vladajoči stranki Kongres, ki daje videz progresivne stranke, ki se bojuje proti tradicionalnim oblikam zatiranja na azijski podcelini.
Predsednik Šrilanke Mahinda Rajapaksa je priredil veliko vojaško slavje ob zmagi nad tamilskimi uporniki, na katerem so se zvrstile vojaške enote in razkazovale orožje, s katerim so končali četrt stoletja dolgo vojno. Pozdravil je podporo azijskih, afriških in arabskih držav, posredno pa ošvrknil zahod, ki je skušal preprečiti morijo v zadnjih tednih. Rajapaksa je bil poln besed o svetli prihodnosti za vse prebivalce otoka in je dodal, da nova ureditev ne bo trpela »iote rasizma in separatizma«.
V Grenlandiji so izvedli predčasne volitve, da bi se sestava nove vlade sovpadla z novo ureditvijo, ki Grenlandiji zagotavlja višjo mero avtonomije, skrb nad lastnimi naravnimi resursi in možnost samoodločbe, torej odcepitve od Danske, ki si je otok prisvojila pred tristo leti. Polom je doživela stranka socialnih demokratov Siumut, ki je otok upravljala kar trideset let, zmago pa beleži desno usmerjena stranka Inuit Ataqatigiit, ki je prepričala 43,7 odstotkov volivcev.
V zadnji fazi boja za stolčke v Evropskem parlamentu je Stranka mladih volivcem predstavila »Zeleni New Deal«, programski manifest o novi družbeni ureditvi v Uniji. Več nam bo povedal kandidat in predsednik SMS, Darko Kranjc:
Nocoj se v Gromki odvija Ruandski večer v organizaciji Mirovnega inštituta, Ženskega centra Nyamirambo ter Društva afriški center. Več o poteku in razlogih nam bo povedala Dedić Jasminka
Komentarji
komentiraj >>