Sreda, 10. 6. 2009
mcolner
Likovni narativ o koeksistiranju poblaznelih ljudi in personificiranih živali je predstavljen v brutalno nadrealni maniri, kjer so protagonisti ujeti v različnih elementih. Mešanje nadrealnega mesarjenja, bizarne pornografije, medsebojnih odnosov in organiziranega kaosa življenja se izkaže za izrazito domiselen komentar stanja duha trenutnega časa. Ta vsebuje pritajeno apokaliptično prognozo na način uporniškega duha proti samoumevnim dogmam in normam krasnega novega sveta.
Prejšnjo soboto se je v iz urbanih sredin dislociranem Muzeju premoderne umetnosti, podeželjskem zatočišču za drugačne ustvarjalce, rezidenci za navdahnjene in družabne ljudi, odprla razstava dveh avtorjev. Oliver Marčeta, animator, slikar in videast, je domači publiki po dolgem času predstavil svoja platna, objekte in videodelo. Odkar ta avtor živi in ustvarja na Dunaju, je v slovenskih in ljubljanskih galerijah redko prisoten. Njegov kolega, Jack Bauer, se v Sloveniji predstavlja prvič in nobeno naključje ni, da prav v nekdanjem hlevu v Spodnjem Hotiču.
Koncept premodernega je nastal v zametkih pred 20 leti, ob spoznanju petih avtorjev, po večini slikarjev, da ne sodijo v okvir dominantnih in prevladujočih smernic sodobne umetnosti. Ker so vsi pripadniki tega neformalnega gibanja doma v klasičnih umetnostnih medijih, so s strani ustanov in pomembnih posameznikov v polju sodobne umetnosti razumljeni kot zastareli, nereferenčni in malodane konservativni ustvarjalci. Na drugi strani jih društva likovnih umetnikov, nekatere ostarele ustanove in organizatorji likovnih kolonij dojemajo kot preveč sodobne in skrajno ludistične ustvarjalce.
Iz tega kroga izvira tudi njihovo ime. Po legendi je Oliver Marčeta leta 1998 poslal svoja dela na natečaj v eno pomembnejših ljubljanskih likovnih galerij. Njegova dela so zavrnili s strokovno utemeljitvijo, ki se je glasila, da so le-ta premoderna. 'Premoderno' je kasneje postala ključna beseda skupine neprilagojenih ustvarjalcev, ki so s svojim delom zmedli tako sodobnike kot tudi stroko, ki preprosto ni vedela, v kateri koš naj jih vrže. Na koncu je začetna ekipa ustvarjalcev: Boštjan Plesničar, Oliver Marčeta, Grega Mastnak, Ervin Potočnik, Vladimir Leben, Filip Gregorowicz in Josip Rochus Pongrac obležala v nehvaležnem medprostoru.
Kaj je torej tako drugačnega pri tako imenovanih premodernih umetnikih, da so le redko umeščeni v zgodovino domačega sodobnega slikarstva. Tu gre predvsem za vselej problematično razmerje med tako imenovano visoko umetnostjo in popularno kulturo, ki ju je težko zamejiti. Stvaritve premodernih so morda preveč ljudske, da bi bile umeščene v polje elitistične umetnosti. Njihov pristop ni do skrajnosti mistificiran, ampak temelji na iskrivi družbeni realnosti, ki je mnogokrat zaradi učinka šokantnosti pretirana.
Umetniki tega kroga se ponavadi ubadajo s pomembnimi in povsem realnimi temami, ki pa so ob umetniškem posegu prevedene v jezik nekakšnega sodobnega nadrealizma. Tako se njihovo, povečini figuralno, slikarstvo ubada z aktualnimi družbenimi tematikami, ekologijo in socialo. Veliko manj ali celo nič pa se ne posvečajo priljubljeni temi položaja umetnika v družbi. Morda so zato 'Premoderni' prepoznani kot preveč navadni slikarji, podobarji, pripovedovalci vizualnih zgodb in predvsem obrtniki, torej ne veliki umetniki.
Tako tudi Muzej premoderne umetnosti prireja prav posebne dogodke in razstave prezrtih avtorjev, posebnežev ali celo popolnih diletantov. Štala na posestvu Vinčija, tihega člana in podpornika Premodernih, se je v desetih letih, večinoma brez podpore kulturnih skladov, spremenila v simpatični muzejski, galerijski, rezidenčni in koncertni prostor.
V soboto se je tako kljub mrzlemu vremenu in vztrajnemu dežju v Spodnjem Hotiču zbrala prijetna množica obiskovalcev. Oliver Marčeta je svojo najnovejšo serijo slikarij poimenoval 'Multiple', torej z izrazom, ki izhaja iz obdobja zgodovinskih avantgard. V ospredje postavlja predvsem večplastnost svojih idej, ki jim je kot osnovnemu gonilu podrejena tudi tehnika.
Likovni narativ o koeksistiranju poblaznelih ljudi in personificiranih živali je predstavljen v brutalno nadrealni maniri, kjer so protagonisti ujeti v različnih elementih. Mešanje nadrealnega mesarjenja, bizarne pornografije, medsebojnih odnosov in organiziranega kaosa življenja se izkaže za izrazito domiselen komentar stanja duha trenutnega časa. Ta vsebuje pritajeno apokaliptično prognozo na način uporniškega duha proti samoumevnim dogmam in normam krasnega novega sveta.
Njegov dunajski kolega Jack Bauer je kot odgovor na nasprotno steno na ogled postavil mnoštvo risb iz ciklusa 'Coexist', kjer na relativističen in fiktiven način razmišlja o menjavanju vloge posameznika skozi zgodovino. Risbe predstavljajo subtilne pornografske vsebine, vseprisotne v vsakdanjiku posameznika, ki bi brez navrženega konteksta delovale skoraj banalno.
Tako so v zanimivem dialogu rezultati ustvarjalne poetike obeh avtorjev združeni pod skupnim nazivom 'Coexistmultiple', ki ne nosi teže dobesedne vsebinske povezave obeh projektov, ampak predstavlja ločeni poetiki raznolikih avtorjev. Razstava je odprta do 18. julija.
Po Muzeju premoderne umetnosti se je sprehajal Miha Colner.