Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Poslanski komisarji za preiskave (3008 bralcev)
Sreda, 17. 6. 2009
tomazza



Stara politična modrost Winstona Churchila se glasi, da če nočeš, da se bi v kaki zadevi res kaj bistvenega zgodilo, pač ustanoviš komisijo.Tako smo samo včeraj v domači Republiki pridelali kar dve novi preiskovalni komisiji. Ena bo preiskovala sporne menedžerske prevzeme, druga pa bo ugotavljala odgovornost za razliko v štetju izbrisanih. Kljub temu, da je prva nastala na pobudo koalicije, druga pa opozicije, imata gotovo nekaj skupnega. To je, da ne ena ne druga ne bosta kaj pretirano uspešni.
Stara politična modrost Winstona Churchila se glasi, da če nočeš, da se bi v kaki zadevi res kaj bistvenega zgodilo, pač ustanoviš komisijo. Kar pa je resnici na ljubo že dokaj tradicionalna praksa tudi v domačem parlamentarnem kokošnjaku. Ob vseh rednih obveznostih si namreč domači poslanci in poslanke družinski proračun nekoliko dodatno povečajo še na račun članstva in sejanja v raznoraznih državnozborskih komisijah. Te so lahko, tako kot denimo komisija za nadzor javnih financ, katera je prav danes na pobudo opozicijskega predsednika Andreja Vizjaka sprejela sklep o naznanitvi suma storitve kaznivega dejanja glede zavarovanj posojil skupine Ultra državnemu tožilstvu in policiji, stalne, lahko pa so tudi občasne, preiskovalne. Tako smo samo včeraj v domači Republiki pridelali kar dve novi preiskovalni komisiji. Ena bo preiskovala sporne menedžerske prevzeme, druga pa bo ugotavljala odgovornost za razliko v štetju izbrisanih. Kljub temu, da je prva nastala na pobudo koalicije, druga pa opozicije, imata gotovo nekaj skupnega. To je, da ne ena ne druga ne bosta kaj pretirano uspešni.

Toda tudi to ne bo v novejši polpretekli politični zgodovini prav nič pretresljivo novega. Preiskovalnih komisij je bilo namreč v preteklosti že kar nekaj, a afere, ki so jih preiskovali poslanski komisarji, ostajajo nerazčiščene. Kljub temu pa je že sama ustanovitev vsake posamezne preiskovalne komisije gotovo da jasen politični signal sicer za to pristojnim organom pregona, da politična zakonodajna in izvršna oblast ni prav zadovoljna z rezultati njihovega dela. Toda to je tudi vse. Preiskovana zadeva potem sicer res dobi nekoliko več medijskega prostora, poslanski komisarji pa nekaj malega gmotnega dodatka pri mesečni plači, kakih silnih posledic tovrstnih parlamentarnih preiskav pa od nikoder.

Namen preiskovalne komisije, ki jo je zahtevalo 40 poslancev SD, Zaresa, DESUS, LDS, SLS in SNS, je ugotoviti okoliščine, povezane s financiranjem managerskih prevzemov Istrabenza in Pivovarne Laško s strani Nove ljubljanske banke in Nove kreditne banke Maribor ter ugotoviti morebitno povezanost in odgovornost javnih funkcionarjev pri tem. Kljub temu da se je opozicija zavzela, da bi preiskava zaobjela tudi nekatere menedžerske prevzeme malce starejšega datuma, kot sta primera BTC in Merkurja, je ostala neuslišana. Na politični tapeti bosta zgolj Istrabenz in Pivovarna Laško, katerih večinska tajkunska lastnika, Boško Šrot in Igor Bavčar, sta si začela domišljati, da sta večja od države.

Za zahtevo za oblikovanje druge komisije, v okviru katere bodo poslanski komisarji ugotavljali odgovornost za tako naraslo število uradno priznanih izbrisanih, je poskrbela opozicija, oziroma poslanske skupine SDS in SLS ter še pregovorno preračunljive ter vedno zraven SNS. Te poslanski komisarji si ob uradni ustanovitvi domišljajo, da bodo ugotovili, po čigavem naročilu in po kakšni metodologiji sta bili izvedeni štetji izbrisanih leta 2003 in danes. Kljub temu da so namreč obakrat šteli na ministrstvu za notranje zadeve, so leta 2003 s stisnjenimi zobmi uradno priznali 18.305 iz registra stalnih prebivalcev Slovenije izbrisanih oseb, od letos pa uradno priznano število žrtev tega administrativnega genocida domače republike znaša 25.701 izbrisanih oseb.

Obe zadevi, ki jih bosta na davkoplačevalske stroške preiskovali novi in včeraj potrjeni komisiji Državnega zbora, sta sicer gotovo vsaka zase rak rani domače demokracije in zamenjave družbenopolitičnega sistema. Toda v obeh primerih, torej tako pri menedžerskih prevzemih podjetij, ki jih je na noge v prejšnjem sistemu postavilo domače delovno ljudstvo, kot pri zločinu izbrisa, s katerim bi se naj homogeniziralo domače državljansko telo, saj so brez stalnega bivališča in iz njega izhajajočih pravic ostali samo državljani nekdanjih jugoslovanskih republik, ki za slovensko državljanstvo iz tega ali onega razloga pač niso zaprosili, je šlo za izrazito politično odločitev.

Tako izbrisa kot menedžerskih prevzemov pač ne bi bilo, če ne bi bila taka politična volja. A prav tako je tudi ustanovitev vsake posamične preiskovalne komisije Državnega zbora v prvi vrsti političen projekt z jasno definiranim ozadjem. Menedžerske prevzeme bodo na pobudo koalicije poslanski komisarji v Državnem zboru preiskovali, da se bo vsaj ustvaril vtis, kako ta vlada in oblast vsaj poskuša ukrepati zoper v javnosti najbolj izpostavljene posameznike, ki so s preigravanjem zakonodaje in političnimi zvezami v dveh največjih državnih bankah prišli do večinskega lastništva v nekoč paradnih konjih domačega gospodarstva. Opozicijsko iskanje odgovornih za štetje izbrisanih, ne pa seveda denimo odgovornih za izbris, pa kaže zgolj na to, da bodo žrtve izbrisa še naprej ostale ključno mobilizacijsko sredstvo za domače nacional-šovinistično volilno telo.

Razlog, da ne eni in ne drugi poslanski komisarji za preiskave ne bodo kaj prida uspešni, pa bržkone leži v tem, da bi bilo prave krivce - tako za menedžerske prevzeme kot za izbris - potrebno poiskati kar med samimi preiskovalci v Državnem zboru. Sicer sporni, a legalni menedžerski prevzemi in z več odločbami ustavnega sodišča potrjena nezakonitost izbrisa so namreč povsem eklatanten rezultat ali slabo, ali natančno premišljeno tako pripravljene zakonodaje. Ustanovitev obeh preiskovalnih komisij tako pač ne pomeni, da se bo na enem ali drugem področju kaj bistvenega razkrilo. Gre zgolj za epizodna in iz ozadja dirigirana spopada v domači politični areni. Nenazadnje so že naslednje leto na političnem koledarju ponovno lokalne volitve. Toda tako to pač gre.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s preiskovalnima komisijama Državnega zbora kot zgolj projektoma za mobilizacijo domačega volilnega telesa v zobeh poskrbel Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>

Re: Poslanski komisarji za preiskave
tiši [24/09/2009]

groza hahhaa
odgovori >>