Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OMAR SOULEYMAN: Dabke 2020 (Folk and Pop Sounds of Syria) (Sublime Frequencies, 2009) (3588 bralcev)
Nedelja, 28. 6. 2009
goran



Souleyman je s skupino lokalnih glasbenikov v svoji petnajstletni glasbeni karieri bojda posnel že več kot 500 albumov, izbor skladb s teh pa so pred dvema letoma objavili pri specialistu za obskuritete Sublime Frequencies. Album je Souleymana in sirski ulični pop ponesel tudi na zahod, sedaj pa z novo zbirko skladb opravičuje odobravanje kritikov in občestva. (v celoti!)

* Do konca februarja 2007 je za Omarja Souleymana vedel le malokdo izven Sirije in njenih okoliških držav, danes pa se glasbenik redno pojavlja v zahodih medijih. Prav te dni je na svoji evropski turneji, njegova glasba pa odmeva iz klubov po vsem svetu. Gre gotovo za zelo zanimiv fenomen, saj bi ga z njegovo folkovsko obarvano glasbo prej pričakovali na kakšni Drugi godbi kot pa denimo na barcelonskem festivalu Sonar, kjer je nastopil ravno pred dobrim tednom dni. Morda mu za uspeh pri sledilcih etno muzik manjka »umetniški« vtis.

Njegovo s cenenimi sintetizatorji ozaljšano glasbo bi namreč lahko razumeli tudi kot nekakšen arabski turbo folk, ta pa najbrž ne naleti na odprta ušesa tistih, ki sebe (in glasbo) jemljejo preveč resno. Se že sprašujete, kaj se je zgodilo v februarju 2007? Takrat je luč dneva ugledal Souleymanov album ‘Highway to hassake: folk and pop sounds from Syria’, ki je hitro našel pot v številne zahodne glasbene medije. Sprva seveda predvsem tiste odprte za vse mogoče obskurne prakse, pozneje pa vse bolj tudi v sredinske.

Največ zaslug za ta nenadejan uspeh gre bržkone pripisati seattelski založbi Sublime Frequencies, ki že dobrih pet let predstavlja zvoke iz Azije, bližnjega vzhoda, severne Afrike in drugih zvočno še bolj eksotičnih dežel. Obstaja sicer kar nekaj sorodnih etnomuzikoloških serialk, vendar pa Sublime Frequencies v ohranjanje teh zvočnih in kulturnih tradicij posega na drugačen način. Na način, ki ga akademska struja običajno ne doseže. Z beleženjem terenskih, radijskih pa tudi filmskih posnetkov v urbane in ruralne običaje posegajo na poučen in hkrati zabaven način. Slednje pravzaprav povsem pričakovano, saj je velik del teh posnetkov dokumentiral ustanovitelj Sublime Frequencies Alan Bishop, sicer bolj znan kot član legendarnega čudno-rockovskega tria Sun City Girls. Ker je večinski del zaenkrat objavljenih posnetkov nastal že sredi osemdesetih let minulega stoletja, je pisana, bizarna zvočnost kultnega benda še toliko bolj razumljiva.


Glasba Omarja Souleymana sicer ne seže nazaj v osemdeseta, dasiravno sintetična estetika morda spomni na čas prihoda casio sintetizatorjev. Vendar pa Omarjevi glasbeni začetki sežejo v leto 1994, ko s skupino lokalnih glasbenikov začne snemati glasbo, razpeto med folkom in popom ter v kateri ohranijo tudi zvočno tradicijo domače regije. V njej združijo vplive sirske plesne in zabavljaške dabke glasbe, pa tudi zvočnosti iraških, kurdskih, turških in še nekaterih arabskih muzik. To raznovrstnost tradicij je odlično odstrl album ‘Highway to Hassake: folk and pop sounds from Syria’, medtem ko novi, v letošnjem maju izdani plošček ‘Dabke 2020; folk and pop sounds of Syria’ ponuja nekoliko manj zvočne pestrosti. Izbor skladb za slednjega je deloma bržkone pogojen tudi z uspehom skladbe ‘Leh Jani’ in dejstvom, da je njegova glasba najbolje sprejeta v kontekstu veselic. Kakorkoli že, pa Souleymanove glasbe tudi tokrat ne gre razumeti kot lahkotne zafrkljivosti, pač pa kot glasbo, v kateri ta nosi pomembno vlogo, a še zdaleč ne edino.


Že naslovna skladba ‘Atabat’ denimo sugerira na tradicionalno ljudsko poezijo, ki jo je moč zaslediti v dabkeju, glasba pa ponovno sloni na tradicionalni melodiki in inštrumentih. ‘Highway to hassake’ je ponudil prerez Souleymanovega ustvarjanja vse od njegovih začetkov, ‘Dabke 2020’ pa zbere koncertne posnetke iz zadnjih desetih let, zato je sam zvok nekoliko bolj surov. Seveda namenoma. Ideja je bila predstaviti energičnosti Omarjevih živih nastopov, saj je bil plošček izdan za priložnost njegove letošnje evropske in severnoameriške turneje, s katere že prihajajo pozitivni odzivi tistih, ki so se koncertov udeležili. Vzroke za uspeh Souleymanove glasbe lahko deloma gotovo pripišemo zvočni eksotiki, deloma lo-fi estetiki posnetkov in deloma zabavnosti, nikakor pa ne gre spregledati avtorjevega mojstrstva. Ker je v svoji štirinajstletni karieri bojda posnel več kot 500 albumov, pa najbrž ne bo minilo dolgo časa, preden dobimo novo zbirko Omarjevih hipnotičnih ritmov.

pripravil Goran Kompoš

 

 



Komentarji
komentiraj >>

Re: OMAR SOULEYMAN: Dabke 2020 (Folk and Pop Sounds of Syria) (Sublime Frequencies, 2
Koromandija [17/02/2010]

Odličen album Sirijske folk pop legende navolj samo pri nas! lp
odgovori >>

Re: OMAR SOULEYMAN: Dabke 2020 (Folk and Pop Sounds of Syria) (Sublime Frequencies, 2
Mah [27/06/2009]

tole bo pa eno prav zabavno popotovanje po Siriji. Omar je car, nimaš kaj.
odgovori >>