Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
DŽIDŽI & DŽEJDŽEJ – MARATONCA, KI RAJE KEGLJATA, KOT DA BI TEKLA ZADNJI KROG (2973 bralcev)
Torek, 30. 6. 2009
Lan



Politika je maraton, ne šprint. Ali kvečjemu šah. Zakaj, hudiča, se zdi, da domači politiki kegljajo? Kegljaški zvezi in njenim članom se za zlorabo plemenitega športa, v katerem smo konec koncev že leta v samem svetovnem vrhu, seveda opravičujemo.

Politika je maraton, ne šprint. Ali kvečjemu šah. Zakaj, hudiča, se zdi, da domači politiki kegljajo? Kegljaški zvezi in njenim članom se za zlorabo plemenitega športa, v katerem smo konec koncev že leta v samem svetovnem vrhu, seveda opravičujemo.

Politični šprinterji areno zapustijo tako hitro kot njihovi atletski kolegi. Za osvežitev spomina. Ne zaradi premoženjskih razlogov, pač pa zaradi, večinoma, osebnih- ali kvečjemu zdravstvenih razlogov, so v času Janševe vlade predčasno odšli Drobnič, Lukačičeva, Cotmanova, Božič, P. Damijan, Bručan in Zupan. Ali drugače - rekonstruirana je bila tretjina vlade. Pri novoslovenskem socialministru je bilo dovolj, da je najprej odrinil mikrofon, ki se ga je držala novinarkina roka. Kmalu zatem je želel z neusklajenim osnutkom predloga natalitetne resolucije v paketu kreirati tudi najstniške modne smernice, čeprav smo ga že od samega začetka sumili, da ga pri tem pravzaprav ženejo predvsem moralni standardi. Politik prve kategorije, hkrati pa izpričani pripadnik največje verske skupnosti bi moral vedeti, da je fizični poseg v novinarsko delo dokaj dober približek branju svete knjige na veceju. In Drobnič je bil prvokategorni politik. In Drobnič je katolik. Kljub temu, da ni bil izčiščeni šprinter.

Gregor Virant se moti, ko poziva k preiskavi kronologije in načina Golobičevega »grabljenja« domnevno večmilijonskega premoženja, ker njemu samemu, kot trdi, v 4 letih ministrovanja ni uspelo prihraniti nič. Dži Dži je bil namreč javni funkcionar od konca leta 2008. Pred tem je bil nevoljeni strankarski funkcionar in zaposlen v Ultri. Lahko se gre tudi v preiskavo, ampak ta bo morala biti hudičevo dobro utemeljena, izvedena s strani pristojnih, ne političnih organov, in pravno korektno zaključena.

Ter seveda konsistentna. Ker bo treba za tem pač preiskati tudi Jankovića, v času, ko je bil še pri »sosedovih«, pa Janševe prijatelje iz Klime Petek, pa podjetniške avanture Marjana Podobnika, pa lahko tudi Iva Boscarola, ki je vodil Peterletovo predsedniško kampanjo; in Ivana Simiča, pa orožarske posle od Džej Džeja do Erjavca in tako naprej, da jih naštejemo le nekaj. Bavčar, Šrot, Kramar in ekipa naj se postavijo v vrsto.

»Kdor meni, da so »bele« laži dopustne, bo kmalu barvno slep,« je rekel Austin O'malley (izg. Ostin Oumeli). Gregor »DžiDži« Golobič, »l'enfant terrible«, politični »wunderkind«, »Bog i Batina« LDS-a, prvi kadrovik devetdesetih, desna roka Janeza Drnovška, politični mokri sen Slavoja Žižka … je po 6 mesecih funkcionarstva storil osnovnošolsko napako. In zagrešil laž. Maratonec, ki je zgrešil keglje. Janez »Džej Džej« Ivan Janša je maratonec. Ni uspelo jugovojski, niti Drnovšku po Depali vasi, še manj Ropu po Sovi, ne novinarjem s peticijo, ne Cviklu s patrijami, skoraj zagotovo ne bo niti Kresalovi prek domnevne izdaje uradne tajnosti.

Janša je že zdavnaj z odliko doktoriral iz političnega preživetja. Pravne države pri tem ne potrebuje. Pravzaprav je niti ne priznava. Drago Kos je, po Janševem trenutnem navdihu, bodisi brezzobi tiger ali pa politični vzvod v rokah sil kontinuitete. Računsko in ustavno sodišče s svojima sestavama isto. Kot tudi policija, tožilstvo, pretežna večina nevladnih organizacij in medijev. In od nedavnega tudi celotno pravosodje, če gre sklepati iz predloga 10-ih ustavnih zapovedi ter besedni dvoboj z vrhovnim sodiščem, ki ga DžejDžej te dni bije.

Po Pahorjevi zmagi na lanskih parlamentarnih volitvah smo ugibali, zakaj se v trenutku razglasitve rezultatov ni smejal. In ugotovili naslednje: ker je vedel, da bo narod »Odgovornost za spremembe«, kot se je glasil strankin predvolilni slogan, enačil z odgovornostjo za morebitni status quo. In med tem, ko DžiDži in DžejDžej med maratonom kegljata, je Pahor zgolj še en gledalec.

Komentiral je Lan D.


Komentarji
komentiraj >>