Igor Pavkovič- Recky recenzira nasop legendarnih bostonskih punk rockerjev Dinosaur Jr v zagrebškem Boogalooju ... (v celoti! + ekskluzivni video!)
DINOSAUR JR, 30. 6. '09; Boogaloo, Zagreb
* Svoje navdušenje nad novo ploščo Farm alter-rock benda Dinosaur Jr, izraženo tudi v obliki priprave Grafitov o skupini in z včerajšnjo Tolpo bumov taistega albuma, sem avtor teh vrstic v torek zaokrožil tudi z živim ogledom Dinozavrov mlajših v klubu Boogaloo v Zagrebu. Čeprav me občutek vznemirjenosti pred ogledi v živo zaradi dolge koncertne kilometrine in posledične razvajenosti že počasi zapušča, sem torkov večer pričakoval nestrpno, kot že dolgo ne. Album Farm me je osvojil v celoti in postal redno dnevno slušno čtivo v zadnjem mesecu.
Celotno pozitivo pred nastopom so mi kvarile le informacije o slabem ozvočenju kluba, v katerem še nisem bil. Boogaloo se je s svojo velikostjo in razporedov prostorov izkazal za primeren prostor, v katerega se je nagnetlo okoli 800 ljudi, ki so dobro napolnili prostor.
Pred koncertom sem uspel izkoristiti novinarski privilegij, v backstageu poslikal Barlowa in Murpha, ter zafehtal managerja, da pozdravim še Mascica, ki se je skrival v drugi sobi. Njegovo visočanstvo, znano po nečimrnosti in muhavosti, primerljivo s tisto Loua Reeda, je bilo primernega počutja. Sprejelo me je na petminutno avdienco z vključenim fotošutingom in izmenjavo par besed. Da Mascisu spomin še dobro deluje je bilo opazno, ko sem ga spomnil na nastop v Ljubljani pred 20 leti. V trenutku mi je navrgel, da so takrat igrali z Rapeman. Kar je seveda točno.
Nastop se je pričel kmalu po pol enajsti zvečer. Barlow na basu in Murph za bobni desno od centra, Mascis odmaknjen na levi strani in pred zidom Marsallovih ojačevalcev. Brez posebne komunikacije so pičili komad The Lung iz za njih ključne plošče You're Living All Over Me, izdane leta 1987. V trenutku je bilo jasno, da ne bo šale.
Osiveli dolgolasec Mascis je odvil vse možne gumbe na kitarah in ojačevalcih, drveči in dinamični ritmični dvojec pa mu je sledil v hrupni galop. Nadaljevanje je prineslo odlični komad I Want You To Know z albuma Farm, na katerem so se zvočno še malo lovili s tonskim tehnikom, v tretjo pesem Imagination Blind pa je z glavnim vokalom uletel že Barlow.
Nadaljevanje je prineslo ustrezno korekturo zvoka in jagodni izbor, sestavljen iz skladb iz zadnjih dveh albumov in dodatki s prvih dveh. Edina komada, ki nista sodila v kontekst odigrane plejliste sta Out There iz albuma Where You Been iz l. 1993 in Feel The Pain. Slednji je nastal leta 1994, ko v bendu ni bilo več ne Murpha ne Louja Barlowa.
Komunikacija s publiko je bila omejena na minimum, zgolj kakšen thanx. Drugega od Mascisa zaradi značaja ni bilo pričakovati. Na trenutke so bile moteče predolge pavze, ki jih je Mascis izkoristil za uglaševanje svojega kitarskega težkega topništva.
Ker sem njegovo igranje spremljal od zelo blizu, me je kot popolnega laika njegovo učinkovito igranje oz. tehnika uporabe kitare in številnih efektov, ki jih uporablja z nogami, popolnoma impresionirala. Pri tem je pri hrupnih, hitrejših momentih prišla do izraza njegova nagnjenost do monolitnih riffov in solaž iz obdobja klasičnega rocka, ki jih učinkovito zliže z dediščino hardcorea in noise-rocka. Za vsem tem hrupom pa se običajno vedno skriva kakšna subtilna pop melodija, v počasnejših komadih tudi ščepec folka. Slednjega pa je bilo v torek le za odtenek. Prevladovala je zelo dobra izbrana plejlista, učinkovito pomešana z zgodovino in sedanjostjo, tako da mislim, da se nad njo ni pritoževal nobeden, tudi stari fani ne. Slišali smo še Freak Scene, Little Fury Things, Forget the Swan,.. skupno 15 pesmi. Zvok, za katerega sem se bal, da bo slab, so uspeli na ustreznem nivoju obdržati predvsem do konca naviti Mascisovi ojačevalci, ki so enostavno zatrli vsako željo po zamolklosti.
Izvajalsko so se pokazali v življenjski formi. Formacija, ki v privatnem življenju nikakor ne zafunkcionira, kot bi morala, se v živo spremeni v dinamično, dobro podmazano in prekleto glasno mašino. Na ta način so do konca pripeljali svoj uro in pol dolgi nastop, ki ga je na dodatku zaokrožila priredba Cureov – Just Like Heaven.
Še danes mi žvižga in piska po ušesih. Kot v nebesih.
Pripravil Igor Pavkovič
Komentarji
komentiraj >> Re: Dinosaur Jr!!!
rudi [02/07/2009]
odličen koncert!
tut jst sm bil fasciniran z Mascisovim igranjem,
pa mi je kukr mal jasn okol tega.
majstr je majstr, ni kaj
cheers
odgovori >>